OCENA IZVAJANJA STRATEGIJE PROSTORSKEGA RAZVOJA SLOVENIJE

1. OCENA IZVAJANJA STRATEGIJE PROSTORSKEGA RAZVOJA SLOVENIJE s poudarkom na oceni stanja v prostoru doc.dr. Alma Zavodnik Lamovšek, alma.zavodnik@fgg.uni-lj.si URL:www.fgg.uni-lj.si Ljubljana, 20.05.2010 Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo LJUBLJANA 20.05.2010

2. I UVOD Nekaj poudarkov o stanju v prostoru v Sloveniji • velike razlike v prostorskem razvoju regij, predvsem na račun krepitve Ljubljanskega urbanega območja (Osrednjeslovenska statistična regija) • neenakomeren urbani razvoj, povezan s pomanjkanjem učinkovitih instrumentov zemljiške in stanovanjske politike (hkrati pa se ne izvajajo niti instrumenti, ki so že sprejeti) • pritiski suburbanizacije ob avtocestnem križu ter hkratno praznjenje mestnih središč, • stihijska in nenadzorovana razpršena gradnja, degradirana urbana in druga območja, • nenačrtna in pomanjkljiva prenova mestnih jeder • slaba infrastrukturna opremljenost naselij • prestrukturiranje podeželskega prostora zaradi spremenjene vloge kmetijstva • obsežno zaraščanje kmetijskih površin z gozdom • slabe prometne povezave ob sicer razvejanem cestnem omrežju • premajhen poudarek na železniškem prometu in nezadostna mreža javnih prevoznih sredstev • slaba sistemska rešitev varstva kmetijskih zemljišč • nespoštovanje in neupoštevanje predpisov o urejanju prostora • pomanjkanje regionalne ravni kot vmesnega člena med državno in lokalno upravno organiziranostjo • pomanjkanje ustreznih kadrov ter nepovezano delovanje sektorjev Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo LJUBLJANA 20.05.2010

3. I UVOD • Navedene ugotovitve so bile zapisane že v Oceni stanja in teženj v prostoru Republike Slovenije (2001) • Danes ugotavljamo, da je stanje prostora enako slabo ali pa še slabše • Najpomembnejši razlogi za takšno stanje so v: • stalnem spreminjanju zakonodaje s področja urejanja prostora in prostorskega načrtovanja • zapletenosti in dolgotrajnosti postopkov • nezmožnosti usklajenega sektorskega delovanja ter s tem usklajevanja razvojnih potreb z varstvenimi zahtevami • odsotnosti regionalne ravni oz prevelik razpon med lokalno in državno ravnjo odločanja • odsotnosti vrednotenja sprejetih državnih politik in programov, ki v večini primerov prostorskega vidika sploh ne vključujejo • odsotnosti stalnega in sistematičnega spremljanja izvajanja zastavljenih ciljev in stanja v prostoru in s tem povezanega vzdrževanja podatkovnih zbirk • zanemarjanju javnega interesa ter komuniciranja z javnostmi • premajhni skrbi za izobraževanje kadrov in raziskovalno dejavnost • siromašenju strokovnih služb ter njihova vedno večja politična odvisnost Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo LJUBLJANA 20.05.2010

4. II PREGLED DOSEDANJIH AKTIVNOSTI • Slovenian National Report (1995) - predstavitev ocene stanja v prostoru Slovenije na drugi konferenci HABITAT v Istanbulu 1996 • Slovenian National Report on the Implementation of the Habitat Agenda (2001) • Ocena stanja in teženj v prostoru Republike Slovenije (2001) • Politika urejanja prostora republike Slovenije (2002) • Strategija prostorskega razvoja Slovenije - SPRS (2004) • Vzdržen prostorski razvoj v Sloveniji (2003) – ocena izvajanja Vodilnih načel za vzdržen prostorski razvoj evropske celine (CEMAT, Hannover 2000) • Prostorski red Slovenije (2004) • Slovensko nacionalno poročilo za pripravo Moskovske deklaracije (maj 2010) v okviru CEMAT konference, ki bo 8.-9. julija 2010 v Moskvi Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo LJUBLJANA 20.05.2010

5. III UKREPI ZA IZVAJANJE SPRS (2004) • koordinacijo programov, ki so pomembni za izvajanje prostorske strategije • naloge in aktivnosti nosilcev urejanja prostora ter drugih subjektov, pristojnih za uresničevanje prostorske strategije • aktivnosti za zagotavljanje skladnosti razvojnih dokumentov in prostorskih aktov s prostorsko strategijo • spremljanje uspešnosti izvajanja prostorske strategije Prostorska strategija se uresničuje zlasti • s koordinacijo razvojnega in prostorskega načrtovanja, državnimi in evropskimi finančnimi spodbudami ter spodbujanjem prostorskega razvoja s pomočjo izmenjave informacij, usmerjanja raziskovanja, koordinacijo delovanja organov javne uprave ter institucij urejanja prostora. Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo LJUBLJANA 20.05.2010

6. IV STANJE V PROSTORU – naravne značilnosti in pokrovnost tal v Sloveniji • izredna geološka, reliefna in podnebna pestrost Slovenije • močan trend izgub kmetijskih zemljišč na račun gozda in pozidanih površin ter izgradnje avtocestnega križa v Sloveniji • nepovezanost prostorske, demografske, gospodarske, kmetijske in regionalne politike Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo LJUBLJANA 20.05.2010

7. IV STANJE V PROSTORU – značilnosti demografskega razvoja • V zadnjih letih število prebivalcev minimalno narašča • Med mesti in podeželjem, prav tako med regijami so velike razlike v gostoti in različnih strukturah prebivalstva • Povečuje se indeks staranja (118 v letu 2009) • Statistične projekcije pa kažejo trend upadanja števila prebivalstva do leta 2050 (SURS 2010, Eurostatove projekcije) Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo LJUBLJANA 20.05.2010

8. IV STANJE V PROSTORU – glavna vprašanja poselitve in urbanega prostora • Poselitvene strukture v Sloveniji se kažejo predvsem kot razpršena poselitev in razpršena gradnja • Suburbanizacija je eden najobsežnejših procesov v prostoru • V Sloveniji nastajajo urbane aglomeracije v okolici večjih urbanih središč, kjer dela pretežni del vseh zaposlenih • V urbanih središčih je registriranih več kot polovica vseh dejavnosti • Poleg Ljubljane se nadpovprečnorazvijajo le središča v koridorju ob slovenskem avtocestnem križu • V Sloveniji je le deset srednje velikih mest (Prosen s sod. 2008) • Ogrodje policentričnega sistema dejansko tvorijo majhna mesta Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Dolgoročni plan SRS 1986-2000: »Planske regije« (12) in urbani sistem (regionalna in lokalna središča) (MOP, 1999) LJUBLJANA 20.05.2010

9. IV STANJE V PROSTORU – glavna vprašanja poselitve in urbanega prostora • Razvoj številnih urbanih naselij je bolj ali maj spontan, saj prostorska zakonodaja z obstoječim sistemom sektorskega usklajevanje ne omogoča dejanskega načrtovanja prostorskega razvoja • Tipološke in okoljske značilnosti naselij se vse hitreje spreminjajo (novo nastala naselja stanovanjskih hiš nekmečkega prebivalstva v bližini mestnih središč in močno preobražene nekdanje vasi) • Življenje v enodružinski hiši z vrtom je večinska želja slovenskih državljanov • Nezakonite (črne) gradnje so še vedno stalen pojav v prostoru • Pritiski po stanovanjski gradnji vprimestnih občinah še vedno naraščajo • Ukrepi zemljiške politike so ševedno pomanjkljivi ali se ne izvajajo • Javni potniški promet je neurejen Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Policentrični urbani sistem, omrežje mest in širša mestna območja v Sloveniji (SPRS, 2004) LJUBLJANA 20.05.2010

10. IV STANJE V PROSTORU – preobrazba podeželskega prostora • Velik problem slovenskega podeželja je neugodna demografska struktura • Nov pojav so doseljenci iz mest (izraziti dve skupni: novi bogataši in mlade družine) • Obdelovanje kmetijskih zemljišč se vse bolj opušča • Posledično je vse več zaraščenihkmetijskih površin • Kulturna krajina je že podvrženaspremembam • Gospodarska razvitost je nasplošno slaba • Prebivalstvo je zato odvisno oddelovnih mest v večjih mestih Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Podrobna tipološka členitev podeželja v Sloveniji (Fabijan s sod., 2000) LJUBLJANA 20.05.2010

11. IV STANJE V PROSTORU – prostorski vplivi klimatskih sprememb • Naravne nesreče so vse bolj nepredvidljive in različne po pojavu in jakosti (najpogostejši so potresi, neurja in požari) • V obdobju 1994 -2005 so večino škode po elementarnih nesrečah povzročili ekstremni vremenski dogodki (SURS, MKGP 2008) • Problematična so vododeficitarna območja, ki so posledično tudi požarno ogrožena Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Število preb. v območjih erozij in poplavne ogroženosti po statističnih regijah (MOP, 2008, Pogačnik s sod. 2009) LJUBLJANA 20.05.2010

12. V ZAKLJUČEK – ugotovitve glede izvajanja SPRS • SPRS (2004) sicer vsebuje ukrepe za njeno izvajanje, vendar programi, potrebni za njihovo izvajanje niso konkretizirani • Že leta 2001 zapisane ugotovitve (Ocena stanja in teženj …) glede neenotnega strokovnega izrazja, neenotnih meril in prostorskih evidenc, odsotnosti kazalnikov za spremljanje stanja, ter odsotnosti nadzora nad izvajanjem in uresničevanjem sprejetih razvojnih dokumentov in zakonodajnih rešitev, veljajo še danes • Stanje se je na področju dostopnosti in uporabnosti podatkov za namene spremljanja stanja v prostoru, še poslabšalo (npr. ukinjen je popis prebivalstva, ki se bo izvajal le še kot registrski popis, ni evidenc o rabi prostora za območje celotne Slovenije …) • Stanje na področju sistemskih rešitev se iz leta v leto poslabšuje, saj so sektorsko neusklajene ter podvržene stalnim spremembam Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo LJUBLJANA 20.05.2010

13. Hvala za pozornost. Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo LJUBLJANA 20.05.2010