150 likes | 286 Views
priprava Strategije prehoda slovenije v nizkoogljično družbo do leta 2050. Jernej Stritih Direktor. Deklaracija DZ o aktivni vlogi Slovenije pri oblikovanju nove svetovne politike do podnebnih sprememb (DeONSPPS) – november 2009:.
E N D
pripravaStrategije prehoda slovenije v nizkoogljično družbo do leta 2050 Jernej Stritih Direktor
Deklaracija DZ o aktivni vlogi Slovenije pri oblikovanju nove svetovne politike do podnebnih sprememb (DeONSPPS) – november 2009: Državni zbor Republike Slovenije bo skupaj z Vlado Republike Slovenije pristopil k oblikovanju zakona o podnebnih spremembah in nacionalne strategije za boj zoper podnebne spremembe • prenos zakonodaje Evropske unije • analize o možnostih, stroških in koristih zmanjšanja izpustov za vsaj 80 % oziroma do leta 2050, • do 2011 pripravi strateške in programske dokumente • Strategija razvoja Slovenije do leta 2020 • do leta 2011 nacionalni program za blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe, • nacionalni energetski program, • 2010-2011 celovita strategija komuniciranja z javnostmi in učinkoviti ukrepi vzgoje in izobraževanja, • sodelovanje strokovne in širše javnosti, še posebej gospodarstva, strokovnih in znanstvenih institucij ter nevladnih organizacij.
Delavnica prostor • Trajnostna mobilnost (potniška železnica, cena mobilnosti) • Multifunkcionalnost, prijaznost, mešana raba naselij (ustvarjanje delovnih mest bližje doma, bivanje za starejše osebe) • Ranljivost prostora (ugotavljanje ranljivosti in sporočanje) • Zmanjševanje tveganj (investicije oz. ukrepi v prostoru) • Nepremičninski davek (kot spodbuda za ukrepe)
Vprašanja 1 • STANJE: Kakšno je stanje na področju gozdov, varstva narave in krajine v Sloveniji z vidika podnebnih sprememb? • PRIČAKOVANI VPLIVI: Kateri so možni vplivi podnebnih sprememb na gozdove, varstvo narave in krajino v Sloveniji? Kakšne so možne posledice teh vplivov na družbo, gospodarske dejavnosti in področja politik države (zdravje, energetika, kmetijstvo, turizem, prostorsko načrtovanje, itd.)? • NEZNANKE: Na katerih področij obstaja največ neznank pri opredeljevanju vplivov podnebnih sprememb na gozdove, varstvo narave in krajino? • VIZIJA: Kakšne cilje upravljanja in gospodarjenja z gozdovi naj Slovenija postavi do leta 2050? Kako se bodo podnebnim spremembam prilagodila zavarovana območja in območja Natura 2000? Kakšne upravljavske cilje si bodo postavila v ta namen do leta 2050? • PRIČAKOVANI PRISPEVKI: Koliko ponorov lahko pričakujemo iz rabe tal, sprememb rabe tal in gozdov v prihodnosti? Ali je možno različne zahteve do gozdov še naprej zagotavljati v istem času na istih območjih ali bo treba območja razdeliti glede na namene? Kakšno je ustrezno razmerje med tema pristopoma?
Vprašanja 2 • UKREPI in RAZVOJNI DOKUMENTI: Kateri so pretekli, obstoječi in predlagani ukrepi ter razvojni dokumenti na področju gozdov, varstva narave in krajine, ki so relevantni z vidika podnebnih sprememb? • PRIHODNJI UKREPI in POTENCIALI: Ali in kako zagotoviti spodbude za ekosistemske storitve, ki jih zagotavljajo lastniki gozdov in lokalne skupnosti? Kako bo država spodbudila oz. zagotovila ustrezen posek letnega prirastka v slovenskih gozdovih ter povečala kapacitete za primarno predelavo lesa in njegovo energetsko izrabo v Sloveniji? Kako bi lahko zagotovili najbolj učinkovito varstvo gozda na ključnih območjih za biodiverziteto in skladen prostorski razvoj? • STROŠKI in ODGOVORNOST: Kolikšni bi bili stroški teh ukrepov in kdo bi zanje moral prevzeti odgovornost? • INDIKATORJI USPEHA: Kateri indikatorji uspeha bi na stroškovno učinkovit način prispevali k uspešnem spremljanju rezultatov potrebnih ukrepov? • PRILOŽNOSTI in NEVARNOSTI: Kakšne koristi za družbo, gospodarstvo in okolje oz. naravo lahko od predlaganih ukrepov še pričakujemo? Katere negativne posledice bodo lahko povzročili predlagani ukrepi?