GEOLOŠKI ZAVOD SLOVENIJE

1. Hidrogeološke danosti Pomurja ter pregled hidrološkega stanja z vidika tveganj za onesnaženje podzemne vode GEOLOŠKI ZAVOD SLOVENIJE Joerg Prestor STROKOVNI POSVET O PITNI VODI - "VODA IN PROSTOR" v petek, 30. marca 2012 ob 9. uri v Murski Soboti, sejna soba Mestne občine Murska Sobota, Kardoševa 2

2. VSEBINA • Telo podzemne vode Pomurja • Ranljivost podzemne vode • Obremenitve na podzemno vodo • Vplivi obremenitev • Tveganje za dosego okoljskih ciljev • Ukrepanje Slika: European Commission 2008. Groundwater Protection in Europe, Luxembourg: Office for Official Publications of the European Communities

3. WHYMAP - World-wide Hydrogeological MappingandAssessmentProgramme POMURJE NA SVETOVNI HIDROGEOLOŠKI KARTI • Pomurje je del velikega Panonskega bazena podzemne vode – eden njegovih z vodo najbolj bogatih delov • Slovenija se v svetovnem merilu uvršča med države z zelo visokim do visokim obnavljanjem podzemne vode

4. POMURJE NA SLOVENSKI HIDROGEOLOŠKI KARTI • Visoko izdatni in izkoristljivi vodonosniki: 7 % (> 10 l/s) • Srednje do nizko izdatni in izkoristljivi vodonosniki: 52 % (1-10 l/s) • Nizko izdatni in izkoristljivi vodonosniki: 40 % (0,1-1 l/s)

5. DELEŽI ODVZETE OBNOVLJIVE KOLIČINE PODZEMNE VODE • Murska kotlina: • 25 % od 1,21 m3/s • Vzhodne Slovenske • gorice: • 29 % od 0,14 m3/s • Goričko: • 3 % od 0,12 m3/s • 3 značilna vodna telesa podzemne vode Pomurja in obrobja Mikulič, Z., & al. 2009. KOLIČINSKO STANJE PODZEMNIH VODA V PROSTORU IN VODNEM KROGU. SVETOVNI DAN VODA 2009

6. DELITEV POMURSKEGATELESA PODZEMNE VODE PO GLOBINI

7. POGLED V NOTRANJOST PANONSKEGA BAZENA • Skoraj polovico vse geotermalne toplotne energije pridobiva Slovenija iz podzemne vode Mursko -zalskega bazena v Panonskem bazenu (MAFI&GeoZS, 2011. Pregled rabe geotermalne energije, ocena podzemnih teles termalne vode in priprava skupnega nacrta upravljanja vodonosnikov v Murskozalskem bazenu GEOLOŠKI KONCEPTUALNI MODEL) Teoretična skica geotermalnih tokovnih sistemov v Panonskem bazenu in njegovi okolici

8. CILJI RABE OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE Raba obnovljivih virov energije:geotermalna energija Cilji Slovenije in Madžarske (Direktiva2009/28/EC) Prispevek čezmejnega vodnega telesa Mura-Zala

9. ZAJETJA PODZEMNE VODE • Vrste rabe vode (število vodnih dovoljenj): • - Lastna oskrba (20.443) • - Zalivanje (11.521) • - Gospodarska javna služba (1.110) • - Namakanje (169) • - Tehnološka voda (288) Položaj izdanih vodnih dovoljenj iz baze vodnih dovoljenj, ki je vzdrževana na ARSO (na dan 01.12.2008).

10. ZAJETI IZVIR

11. RANLJIVOST PODZEMNE VODE Podzemna voda se nahaja nekaj metrov pod površjem. Pravih zaščitnih krovnih plasti ni. Prepustnost geoloških plasti je srednja do zelo dobra. Prerez A – A’ (Murska kotlina)

12. PRIMER VODONOSNIKA APAŠKEGA POLJA • Debelina: 5,5 m, od tega le 2 m omočeni del. Jedro iz vrtine PS-11/11 Segovci

13. Hitrost prodora onesnaževala s površine do podzemne vode • Padavinska voda priteče v nekaj urah ali najkasneje v nekaj dneh do gladine podzemne vode

14. Praktično ves presežek onesnaževala (dušika, pesticida,…) se iz tal prenese v podzemno vodo V večjem delu Pomurja, sploh pa Murske kotline, je ranljivost podzemne vode izjemno visoka

15. Pašniki Sadovnjaki Mešane kmetijske površine Njivske površine VSEBNOST NITRATA = f (PRESEŽEK N, INFILTRACIJA)

16. NO3 (mg/l) PRIČAKOVANE VSEBNOSTI NITRATA V PODZEMNI VODI

17. VSEBNOST PEST. V VODI = f (IZGUBA A.S., INFILTRACIJA) • Izgube aktivne snovi ne sme biti

18. NAVIDEZNA PORAZDELITEV UPORABE PRODANIH PESTICIDOV

19. 1 g - aktivne snovi sredstva za zaščito rastlin onesnaži 10 milijonov litrov vode >>> • 1 g – je približno tisočinka uporabljenega sredstva na hektar >>> • 10 milijonov litrov vode se nahaja v 10 m debeli prodni vodonosni plasti s površino 1 Ha >>> • 10 milijonov litrov vode zadošča za oskrbo 140 ljudi v času enega leta

20. TVEGANJE ZA DOSEGO OKOLJSKIH CILJEV • Vrednosti vsebnosti nitrata na merilnih mestih Rankovci, Črnci, Zgornje Krapje in Mali Segovci so v obdobju 1998 – 2008 visoke ali celo presegajo standard kakovosti. V zadnjih letih še ne moremo govoriti o zanesljivem obratu trenda. Manjša zanesljivost napovedi gre na račun velikega sipanja vrednosti med posameznimi merilnimi mesti.

22. Vododeficitarna območja obsegajo predvsem južno Slovenijo, slovenski dinarski svet, Obalo, Slovenske gorice in Goričko, kjer standard vodooskrbe ni na ustrezni ravni (Dolgoročni plan SR Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 2000) • Dejansko gre za območja, za naše razmere, z: • nizko infiltracijo ter hkrati srednjo do nizko izdatnostjo vodonosnikov in izkoristljivostjo obnovljivih količin podzemne vode, • večjo občutljivostjo virov na sušna obdobja, • s težavami s kakovostjo lokalnih virov, • s pretežno razpršeno in redko poselitvijo.

23. Težave pri upravljanju telesa podzemne vode Pomurja • 1. vodonosnik: vodonosniki v vrhnjih plasteh • Težave s kakovostjo vode • > zmanjševati presežke dušika • > odpravljati neustrezne izpuste odpadnih vod • 2. vodonosnik: vodonosniki v geoloških plasteh terciarne starosti • Težave s kakovostjo in preizkoriščanjem ??: ne poznamo še dovolj • > izboljšati monitoring uporabnikov • 3. vodonosnik: termalni vodonosnik • Težave s preizkoriščanjem • > odpravljati nerazumno rabo • > čim prej podeliti koncesije, da se vzpostavi monitoring uporabnikov

24. V zvezi z udejanjenjem načel trajnostnega razvoja se odpira vrsta vprašanj, ki so povezana s pravnim redom, še zlasti z okoljsko in prostorsko zakonodajo. • Pri tem lahko ugotovimo, da se pravne dokumente s tega področja praviloma upošteva le dobesedno (kvantitativno), ne pa tudi njihove vsebine, smisla in namena (kvalitativno). V zvezi s tem lahko omenimo tudi pomanjkljivo in včasih napačno razumevanje načel varovanja. • Posegi so obravnavani le posamezno, povsem zanemarjeni pa so kumulativni vplivi na okolje. To se odraža tudi v številnih konfliktih z vodovarstvenimi območji. Te probleme je možno rešiti le s prenosom prostorskega načrtovanja na regionalno, oziroma medobčinsko raven. • Spodbujati je potrebno neposredne dogovore med kmetijskim gospodarstvom in upravljalcem vodovoda. • Izogniti se je potrebno uporabi organskih FFS v VVO I, če ne s prepovedmi, pa s spodbudami!

25. V fazi sprejemanja veljavnega Zakon o vodah je zakonodajalec predvidel, da bo pri uveljavljanju vodovarstvenih načel prešel iz občinske ravni dosedanjih Odlokov dokaj hitro na medobčinsko raven. Metodologija sicer to omogoča, vsakdanja praksa pa pokaže drugačno sliko. Priprava vladnih uredb o vodovarstvenih območjih zahteva bistveno več časa, zaradi česar imamo v tem trenutku sprejetih le 7 vladnih uredb o vodovarstvenih območjih, mnogo manj kot je bilo pričakovano ob uveljavitvi Zakona o vodah leta 2002. Poglavitni razlog je ravno velika razdrobljenost prostorskega načrtovanja in upravljanja z vodnimi viri. Takšno stanje je neustrezno in ga je potrebno spremeniti. • Ugotavljamo, da se pri načrtovanju in projektiranju premalo upošteva problematika variantnih rešitev in analiza njihove ustreznosti.Zaradi tega je potrebno zagotoviti zgodnejše sodelovanje med načrtovalci in projektanti na eni strani ter izdelovalci analiz tveganja in presojevalcev obremenitev na drugi strani. V te analize pa je potrebno vključevati tudi čim širšo javnost (entropijska definicija trajnostnosti = zagotavljati čim bolj odprt sistem).

26. UKREPI • Uvajanje ukrepov, ki so v čim večji meri tudi prilagajanje podnebnim spremembam • Pri posegih v prostor izbirati najboljšo razpoložljivo tehnologijo za: • upravljanje z vodami ob nalivih v urbanih okoljih, • zadrževanje/infiltracija vod na kmetijskih zemljiščih za uravnotežen vodni krog, • učinkovito rabe vode v obdobjih suš, • učinkovito rabe vode z ločevanjem pitne in tehnološke vode, • netehnično poplavno zaščito, • tehnologijo namakanja, • uporabo vod iz nalivov, • dimenzioniranje čistilnih naprav, • prilagajanje tehnologije čiščenja za uporabo odpadne vode iz izpustov, • uporabo zimskega napajanja za bogatenje podzemne vode. • Projekti morajo biti ne taki, da ustrezajo predpisom, ampak, da so boljši od predpisov!

27. Raziskave in študije za optimizacijo: • vodovarstvenih območij, • varovanih območij odvisnih ekosistemov, • razporeditve izkoriščanja razpoložljivih vodnih virov, • določanja vodnih virov z visokim potencialom, • vodovodnih sistemov.

28. Hvala za pozornost! European Commission 2008. Groundwater Protection in Europe, Luxembourg: Office for Official Publications of the European Communities