Konferenca, 19. oktober 2006 UČINKOVITO UPRAVLJANJE Z JAVNIMI SREDSTVI

1. Konferenca, 19. oktober 2006UČINKOVITO UPRAVLJANJE Z JAVNIMI SREDSTVI Smiselnost privatizacije javnih podjetij Samo Jereb samo.jereb@rs-rs.si

2. Teme prispevka Prispevek je namenjen predstavitvi: • izbranih problemov pri poslovanju javnih podjetij in javnih skladov • izzivov, s katerimi se bo računsko sodišče ukvarjalo v prihodnje • pogleda na smiselnost privatizacije javnih podjetij

3. Ugotovljene napake Vrednotenje opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoročnih sredstev 32. člen ZR: “Knjigovodska vrednost opredmetenih sredstev ter drugih sredstev pravne osebe ne more biti večja od njihove iztržljive vrednosti oziroma realne vrednosti.” 43. Člen ZR  Soglasje ustanovitelja – nepridobitev soglasja ne pomeni, da so sredstva pravilno vrednotena Potrebno presojati pošteno vrednost oziroma vrednost pri uporabi (vsa sredstva ne sodijo v denar ustvarjajočo vrednost)

4. Ugotovljene nepravilnosti – javna podjetja • Podelitev izvajanja GJS • Potrjevanje situacij za neopravljena gradbena dela • Izplačevanje plač direktorjem javnih podjetij (občinska in državna) • Izplačevanje plač upravam družb v večinski lasti • Izplačevanje povračil stroškov v zvezi z delom v javnih podjetjih (Zakon o višini povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov)

5. Ugotovljene nepravilnosti – javni skladi • Določitev namenskega premoženja (javne ustanove) 12. Člen ZJS: »denar, vrednostni papirji, terjatve in drugo finančno premoženje, ki je po svojih lastnostih primerno za zagotavljanje namena javne ustanoveNepremičnine in oprema?? B) Ločeno izkazovanje namenskega premoženja Revidirani javni skladi v letih 2005 in 2006 nimajo ločenega poslovanja z namenskim premoženjem, kljub obveznostim v ZJS (evidentiranje, ločen račun, posebna ureditev naložbenja prostega NP itd.) in opravljenim revizijam letnih poročil s posebej izdelanim mnenjem revizorja Opozorilo ustanoviteljem naj opravljajo boljši nadzor pred izplačilom sredstev skladom in ponovno preverijo ustreznost opredelitve namenskega premoženja.

6. Izzivi v prihodnje • ureditev izvajanja GJS v prihodnje (privatizacija izvajalcev GJS in JZP); • urejanja oblikovanja in nadzora nad cenami komunalnih storitev; • okrepiti nadzor nad delovanjem javnih skladov ter izvrševanja ustanoviteljskih pravic pri javnih skladih; • okoljske revizije: • izvajanje mednarodnih sporazumov • Izvajanje in smiselnost sprejete zakonodaje • uvedba načel trajnostnega razvoja • privatizacija • področje telekomunikacij, jeklarskega sektorja, bančništva, • program umika KAD in SOD iz gospodarstva, • privatizacija izvajalcev GJS

7. Smiselnost privatizacijejavnih podjetij Namen javnih podjetij: Izvajanje dejavnosti, ki se sicer lahko izvajajo kot gospodarske dejavnosti, vendar se zaradi določenih značilnosti izvajajo v pogojih monopola: Naravni monopol zaradi: - tehničnih ovir za vstop - pravnih ovir za vstop Namen bo država dosegla v kolikor bo preprečila, da bi izvajalec GJS izkoriščal monopolni položaj za ustvarjanje presežnih dobičkov!

8. Največja nevarnost? Prenos “javnega monopola” v “zasebni monopol”!!! = privatizacija vsekakor ni smiselna! Zasebni izvajalec bo izkoristil vsako možnost za dodatni dobiček, ki se mu bo ponudila.

9. Pomembna presoja ustreznosti Cena JP ≥ Cena ZP ob upoštevanju kvaliteta GJS v ZP ≥ kvaliteti GJS v JP Dobiček mora biti rezultat učinkovitejšega izvajanja GJS, ne pa izkoriščanja monopolnega položaja.

10. Kako zmanjšati tveganje? • Ustrezna regulacija dejavnosti (tako s standardi izvajanja dejavnosti kot pri nadzoru nad cenami) • Z odstranitvijo ovir za vstop

11. Regulacija dejavnosti • Standardi za izvajanje dejavnosti (večinoma so, vendar se še ne dosegajo - Pravilnik o pitni vodi – leto 2006, praznjenje greznic itd.) – Odloki občin se sprejemajo na predlog izvajalcev?!? • Normativi za izvajanje dejavnosti (večinoma jih ni?) • Nadzor nad cenami – npr. občinske GJS – Pravilnik o cenah iz l 2004 (se ne uporablja) – Uredbe o oblikovanju cen (05 in 06) so le začasne? Nadzor ni ustrezen – potrebna je strokovna in ne politična presoja vlog za povišanje cen oziroma ocene gospodarnosti za izbiro koncesionarja – vzor GJS na državni ravni – Agencije! • Do vzpostavitve ustreznega strokovnega organa privatizacija ni smiselna.

12. Odstranitev ovir za vstop • Zmanjšanje pogajalske moči izvajalcev GJS z odstranitvijo vzroka monopola – lastništvo infrastrukture • Izvajanje GJS je le vzdrževanje in upravljanje obstoječih objektov – za to pa ni potrebno lastništvo • Izjema – prave koncesije – izgradnja infrastrukture z zasebnimi viri – pa še ta infrastruktura se prenese v last občin po koncesijski dobi • Nevarnost – občine niso ustrezno usposobljene za načrtovanje in investiranje v infrastrukturo (skupne občinske uprave za upravljanje infrastrukture?) • Nevarnost – prenos infrastrukture v last izvajalcu GJS in potem privatizacija le-tega.

13. Odstranitev ovir za vstop Privatizacija izvajalcev GJS ni smiselna, če imajo infrastrukturo v lasti – neodvisno od regulacije v primeru slabega poslovanja ni mogoče zamenjati izvajalca brez velikih težav Mogoča pod pogoji: • ustreznih pravnih podlag za izvajanje dejavnosti • ustreznega nadzora nad cenami (normativi) • usposobljenega regulatorja • ohranitve lastništva nad infrastrukturo v lasti države ali občin in s tem vzpostavitvijo konkurenčnega trga izvajalcev GJS