Vloga humanega mleka v razvoju črevesne mikrobiote dojenčka

1. Vloga humanega mleka v razvoju črevesne mikrobiote dojenčka Temeljni raziskovalni projekt J4 3606 2010-2013 (ARRS-Javna Agencija za raziskovalno dejavnost RS) www.moje-mleko.si

2. Zdrav začetek – dota za celo življenje (Ellison, 2005; Koletzko in sod., 2005) Zgodnja prehrana ne učinkuje samo na rastin funkcionalni razvoj otroka, temveč vpliva (“programira”) na zdravje in tveganje za razvoj bolezni ter kvaliteto življenja, skozi celotno življenje

3. Pomen črevesne mikrobiote (bakterij) za zdravje • V črevesju odraslega človeka je približno 1014 bakterij (okoli 1,5 kg), od katerih so nekatere pripete na črevesni epitelij, druge pa zgolj prehajajo naše črevo. • Bakterije nam pomagajo pri razgrajevanju hrane ter sodelujejo pri vzpostavljanju, delovanju in obnovi imunskega sistema. • Poselitev novorojenčkovega črevesja z bakterijami (črevesna mikrobiota) zelo pomembna za strukturni in funkcionalni razvoj s črevesjem povezanega imunskega sistema, za uspešno obrambo novorojenca ter preprečevanje alergij.

4. O’Hara & Shanahan (EMBO, 2006)

5. Dejavniki, ki vplivajo na razvoj mikrobiote dojenčka • Način poroda • porod – prvi stik dojenčka z bakterijami; vpliv prvi mesec življenja, potem izzveni • Prehrana • bakterijski sevi, ki so bili izolirani iz materinega mleka, bili detektirani v blatu novorojenčka - materino mleko je pomemben vir laktobacilov in drugih bakterij za novorojenčka • Okolje, genetika (?) • demografske razlike: pestrost mikrobiote večja v manj razvitih kot v razvitih deželah • Razlike med posamezniki in individualna stabilnost (10 prostovoljcev; 15 let – število laktobacilov v g blata 105 do 108, stabilno število in vrste pri posamezniku - vpliv ožjih družinskih članov

6. Materino mleko – bioaktivna hrana • Zaščita pred infekcijami (imunoglobulini, imunokompetentne celice, protimikrobne snovi) • Vzpostavljanje, razvoj in oblikovanje črevesne mikrobiote (naravna mikroflora, prebiotične snovi – bifidogeni faktorji) • Bioaktivni peptidi (opioidni agonisti in antagonisti, proti-mikrobne snovi, imunomodulatorji, inhibitorji ACE)

7. Mleko • Ni aseptična tekočina • Staphylococcus, Streptococcus, Micrococcus, Lactobacillus, Lactococcus, Enterococcus in Bifidobacterium • Vir bakterij v materinem mleku: • Koža, ustna votlina dojenčka • Med dojenjem in negovanjem se tako bakterije, preko novorojenčkovih ust, naselijo v mlečnih vodih in na področju alveol. • vsaj nekaj mlečnokislinskih bakterij lahko pride v materino mleko tudi po endogeni poti (takoimenovana črevesno-mlečna pot), preko z mukozo povezanega limfatičnega sistema • Če nosečnice oralno uživajo probiotične bakterije, to lahko vpliva na njihovo črevesno mikrobioto in posredno ali neposredno tudi na otrokovo mikrobioto in zdravje.

8. Mikroorganizmi Dolgoverižne večkrat nenasičene maščobne kisline (omega-3 maščobne kisline; DHA, EPA) Prehrana nosečnic in doječih mater Sestava mleka Razvoj črevesne mikrobiote

9. Cilji raziskave • Pojasniti vlogo mikrobiote ter maščobno kislinske sestavematerinega mleka na razvoj črevesne mikrobiote in zdravstveno stanje dojenčka • Ugotoviti, kakšna je prehrana nosečih in doječih mam v Sloveniji ter jo primerjati z D-A-CH referenčnimi vrednostmi za vnos hranil

10. Prednosti za mamo • Vodenje prehranskega dnevnika - boljši pregled nad prehrano • Možnost pridobitve strokovnega mnenja o prehrani med nosečnostjo in dojenjem • Otrok bo 12 mesecev podrobneje spremljan (rast, razvoj, način prehrane in zdravstveno stanje