KOLENSK SKLEP IN NJEGOVA REHABILITACIJA PO ARTROSKOPIJI

1. KOLENSK SKLEP IN NJEGOVA REHABILITACIJA PO ARTROSKOPIJI Andreja Šetinc

2. KOLENSKI SKLEP FEMUR Kolenski sklep je sklep med dvema stegneničnima kondiloma, zgornjo površino golenice in pogačico. PATELA TIBIA

3. Med stegnenico in golenico sta vložena dva miniska (medialni in lateralni), od katerih je lateralni bolj gibljiv kot medialni. MENISKUSI

4. Sklep ojačujejo: medialna in lateralna obstranska vez, sprednja in zadnja križna vez in tetiva štiriglave stegenske mišice (pogačnični iligament) VEZI

5. MIŠICE KOLENSKEGA SKLEPA Quadriceps: • Vatus lateralis • Vastus medialis • Rektus femuris

6. MEHANIKA SKLEPA • Sklep je po mehaniki tečajast in čepast s prečno in vzdolžno ležečima osema. V sklepu lahko izvajamo upogib in izteg, rotiramo pa le, kadar je sklep v fleksiji in sta obe stranski vezi sproščeni.

7. POŠKODBE KOLENSKEGA SKLEPA

8. KLINIČNI PREGLED KOLENA • Anamneza • Inspekcija • Palpacija • Testiranje gibljivost • Testiranje stabilnosti

9. 1. Anamneza Anamneza je prva stopnja diagnosticiranja poškodbe, v kateri zdravnik povpraša pacienta o začetku težav. Pomembni so tudi podatki o prejšnjih poškodbah in o predhodnem zdravljenju.

10. 2. Inspekcija • Pri inspekciji zdravnik opravi različne teste da ugotovi, nekatere tipične poškodbe kolena. Opazovati mora kolenski sklep pri izvajanju različnih testov, prisluhniti poškodovancu o bolečinah. • Primer pretrgane zadnje križne vezi lahko zdravnik ugotovi pri inspekciji, ko bolnik sedi s skrčenimi koleni, tako da goleni sproščeno visijo navzdol. V tem položaju golenica pri poškodovanem kolenu spusti nižje kot golenica pri zdravem kolenu.

11. 3. Palpacija • Palpacija pomeni otipavanje poškodovanega dela telesa. Pri palpaciji poškodovanega kolena zdravnik otiplje oteklo sklepno ovojnico, prosto tekočino v sklepu, vdrtino pri pretrgani vezi, premaknjen meniskus, prosto telo v kolenu, tumorje, hrapavost drsenja pogačice po podlagi ter ostale občutljive točke.

12. 4. Testiranje gibljivosti • Pri testiranju gibljivosti zdravnik ocenjuje fleksijo in ekstenzijo kolena. Izmeriti mora pasivno in aktivno gibljivost v stopinjah. Dodatne informacije dobi zdravnik tudi pri notranji in zunanji rotaciji v kolenu pri upogibu 90 stopinj. • V primeru nepopolne iztegnitve ali krčenja kolena je verjetnost, da se je poškodoval meniskus ali pa se v sklepu nahaja prosto telo.

13. 5. Testiranje stabilnosti • Vezi okoli kolena predstavljajo pasivno stabilizacijo sklepa. Medialno in lateralno nestabilnost zdravnik testira pri iztegnjenem kolenu, ter skrčenem do 30 stopinj, v nevtralnem položaju pa še v notranji in zunanji rotaciji kolena. V primeru, da prihaja pri testiranju do nestabilnosti oziroma odpiranja na notranji strani kolena pomeni, da je poškodovana kolateralna vez, lahko tudi sklepna ovojnica na medialni strani, če pa medialno odpiranje večje, pa je lahko poškodovana tudi sprednja križna vez. • Povečana nestabilnost na lateralni strani kolena pomeni poškodbo lateralne kolatrealne vezi, sklepne ovojnice na lateralni strani kolena, lahko pa tudi sprednje križne vezi. • Če zdravnik posumi, da je poškodovana sprednja križna vez, lahko testira sprednjo nestabilnost pri upogibu kolena 60 do 90 stopinj. • Da je poškodovana zadnja križna vez zdravnik posumi, pri Lachmanovem testu pri upogibu kolena med 25 in 30 stopinj. V tem položaju poškodovanec potisne golen nazaj. • Poškodbo vezi kolena, osne deformacije sklepa ter vnetja se s kliničnim pregledom dokaj natančno določijo. Težje pa je oceniti poškodbo meniskusa, sklepnega hrustanca ali razjasniti bolečine v predelu pogačice. V teh primerih si zdravniki pomagajo z ostalimi raziskovalnimi metodami: rtg posnetek, artroskopija, magnetna resonanca, ultrazvok, računalniška termografija.

14. ŠPORTNE POŠKODBE • Poškodbe meniskusov • Poškodbe kolenskih vezi • Poškodbe sklepnega hrustanca

15. 1.Poškodbe meniskusov • Za meniskuse je značilno, da se navadno poškodujejo pri tipičnih gibih. Največkrat poškodbo povzroči rotacija v delno pokrčenem kolenu. Takrat rotacijska sila potegne meniskus proti sredini sklepa med kondiloma stegnenice in golenice, ki ga lahko raztrgata. Na tak način se največkrat poškoduje zgornji rog meniskusa, spodnji rog pa se ponavadi poškoduje med hitro iztegnitvijo kolena. • Vzroki za raztrganine meniskusov so poškodbe, degerativne spremembe ter diskoidni meniskus (prirojeno spremenjeni meniskus). • Najpomembnejši znak za poškodbo meniskus je medialno ali lateralno lokalizirana boleča sklepna špranja. Pri kliničnem pregledu zdravnik uporabi McMurrayev test, Strimannov I test, Fouchehev test… Na natančno diagnozo uporabijo še dodatne preiskave kot so magnetna resonanca, artskropija. • Način in zdravljenje poškodb meniskusov je odvisno od mesta in obsežnosti poškodbe. Poznamo več načinov zdravljenja, korzervativno in operativno. Namen konzervativnega zdravljenja je ohraniti meniskus v celoti, zahteva pa počasnejšo rehabilitacijo. Osnovno načelo operativnega zdravljenja je ohraniti čim več meniskusa. .

16. 2. Poškodbe kolenskih vezi • Nenavadno nenadni, nekontrolirani gibi preko normalnih območij povzročijo poškodbo kolenskih vezi, ki se zaradi svoje medsebojne prepletenosti le redko poškodujejo izolirano. • Šimenc (2001) deli poškodbe medialne kolateralne vezi na tri stopnje. Prva stopnja pomeni le bolečino, vez se ne podaljša. V drugi stopnji zdravnik lahko ugotovi zmanjšano medialno stabilnost, v tem primeru je vez podaljšana, ni pa pretrgana. Tretja stopnja pomeni pretrgano vez, saj je koleno izgubilo medialno stabilnost. • Rehabilitacijska vadba producira večjo količino kolagena, s tem pa se vez hitreje obnavlja. • Športniki si zunanjo kolateralno vez najpogosteje poškodujejo zaradi močne sile, ki deluje na medialni del kolena. Poškodba je lahko izolirana (poškoduje se ena struktura), lahko pa se poškoduje več struktur lateralnega dela hkrati. • Večinoma je vzrok za poškodbo sprednje križne vezi akutna travma. Predvsem športi, ki zahtevajo zvijanje kolena, skoke, doskoke, ob istočasni veliki hitrosti menjave strani, so zelo izpostavljeni tveganju za poškodbo sprednje križne vezi. Značilna sta dva mehanizma poškodbe sprednje križne vezi: hiperfleksija kolena in zunanja rotacija golenice ter hipertenzija kolena in notranje rotirana golenica.

17. 3. Poškodbe sklepnega hrustanca • Hrustanec vsebuje elemente vezivnega tkiva, celice in zunajcelični matriks. Poznamo tri vrste hrustanca: elastični, hialini, fibro-hrustančni. Najpomembnejši je hialini hrustanec. • Pogosti vzroki za porušeno hrustančno strukturo v kolenu so poškodbe. Njihov nastanek običajno povzročijo neposredni udarci v koleno, velikokrat pa so poškodbe hrustanca posledica hkratne akutne ali kronične nestabilnosti kolena. • Poškodbe na hrustancu so običajno lokalno omejene. Poznamo tri mehanizme nastanka poškodb na hrustancu: strig, rotacija in kompresija.

18. REHABILITACIJA KOLENA PO ARTROSKOPIJI

19. Artroskopija je rutinski operacijski poseg, ki omogoča operaterju kirurgu vpogled v notranjost kolena in določitev natančne diagnoze. Omogoča tudi kirurgu, da odpravi problem z artroskopskim posegom. • Operativni poseg je opravljen skozi dve majhni prodorni luknjici v predelu kolena. Instrumenti, s katerimi poteka operativni poseg med njimi tudi kamera so vstavljeni skozi te male luknjice v notranjost kolena. Ti instrumenti omogočajo kirurgu vpogled v notranjost kolenskega sklepa in odpravljanje poškodb, ki so ugotovljene med operacijo in jih na slikah ni bilo zaznati. Na koncu operacije kirurg majhne luknjice zašije in pacient gre lahko že isti dan domov.

20. ŠTUDIJ PRIMERA • Podatke sem zbrala na podlagi opazovanja in intervjuja v fizioterapevtski ambulanti. • Za študijski primer sem izbrala športnico, profesionalno plesalko. Balerino, solistko v baletnem ansamblu, ki se dnevno ukvarja s športom več kot 5 ur dnevno. Torej je pri njenem poklicu zelo pomembno da je nepoškodovana, tako zaradi finančne plati kot zaradi izjemno velikih amplitud giba v sklepih pri treningu.

21. HIPOTEZA • Bistvo funkcionalne rehabilitacije športnika je postopno in sistematično obremenjevanje vseh organskih sistemov do nivoja, ki zopet omogoča normalno udejstvovanje v procesu športnega treniranja in tekmovanje. Zahteve v športu so povsem drugačne kot v vsakdanjem življenju, zato je treba pri športnikih doseči bistveno višji funkcionalni nivo kot pri nešportnikih. Meje med rehabilitacijo in športnim treningom niso ostre. Na določeni stopnji preide v športni trening. Funkcionalno rehabilitacijo zato lahko označimo kot zelo sistematičen postopen športni trening. Športnika je namreč potrebno pripraviti na zahteven proces športnega treniranja in tekmovanja.

22. REHABILITACIJA • Faza: vaje za gibljivost kolenskega sklepa • Faza: raztezne vaje in vaje za moč • Faza: vaje za moč kolenskega sklepa

23. 1. FAZA • KRIOTERAPIJA – terapija z ledom, ki zmanjša oteklino okoli operiranega sklepa. ohlajene mišice, zato je nujno mirovanje vsaj 30 minut po terapiji z ledom. • LINFNA DRENAŽA – Z limfno drenažo smo dosegli odvod nabrane sinuvialne tekočine in limfe v sklepu, ki se je nabirala v okolici sklepa. • LASER TERAPIJA - S laser terapijo smo vplivali na hitrejšo regeneracijo tkiva in pa zmanjšanje brazgotinic ki sta ostali po operativnem posegu. • VAJE ZA GIBLJIVOST KOLENSKEGA SKLEPA Z vajami smo poskušali predvsem ohraniti gibljivost kolenskega sklepa in pa preprečiti atrofijo mišic operirane noge.

24. 2. FAZA • KRIOTERAPIJA • LINFNA DRENAŽA + LASER TERAPIJA • RAZTEZNE VAJE IN VAJE ZA MOČ KOLENSKEGA SKLEPA

25. 3. FAZA • VAJE ZA MOČ MIŠIC KOLENSKEGA SKLEPA

26. ZAKLJUČEK • Rehabilitacija se zaključi z izboljšanjem pooperativnega stanja. • Cilj rehabilitacije omogočiti udejstvovanje v športu in normalnem življenju. • Namen je preprečiti nadaljne poškodbe in sankcioniranje nastale poškodbe.