Informacijska pismenost

1. Informacijska pismenost tečaj pripravila: mag. Polona Vilar, Odd. za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, FF; priredila, dopolnila in predstavila: mag. Alenka Kavčič-Čolić, NUK

2. Vsebina • Razvoj koncepta IP • Opredelitve informacijske pismenosti • Informacijski proces • zakonitosti, proces reševanja problemov • Informacijska pismenost in knjižnica • Primeri iz tuje prakse • Praktično: Proces iskanja informacij

3. Razvoj koncepta informacijske pismenosti • do 1974: “knjižnične inštrukcije” • 1974 – izraz “information literacy” je prvič uporabil Paul Zurkowski, tedanji predsednik Information Industry Association, v predlogu, ki ga je oddal National Commission on Libraries and Information Science (NCLIS) • 1987 - American Library Association (ALA) Presidential Committee on Information Literacy (7 vodilnih nacionalnih ekspertov s področja izobraževanja in 6 s področja knjižničarstva)

4. Splošna opredelitev Informacijska pismenost je sposobnost opredelitve informacijske potrebe, pridobivanja, vrednotenja in uporabe informacij iz različnih virov. (Novljan, 2002)

5. ALA, 2000: Informacijska pismenost pomeni zmožnost: • prepoznati informacijsko potrebo, • najti informacijo, • jo oceniti, • jo učinkovito uporabiti.

6. Informacijska pismenost • Je razširjen koncept tradicionalne pismenosti. • povezana z uporabo kateregakoli sistema znakov; • tudi (in ne zgolj) informacije, posredovane s sodobno tehnologijo.

7. Informacijska pismenost • Informacijska pismenost je pogojena z: • vizualno pismenostjo • medijsko pismenostjo • računalniško pismenostjo • digitalno pismenostjo • mrežno pismenostjo (Eisenberg, Lowe in Spitzer, 2004, str. 7-10)

8. Informacijska pismenost • Je razvojno naravnana. • upošteva razvoj človeške družbe in njenih potreb ter razvoj tehnologije. • Je sestavni del človekovega učenja. • Informacijsko pismena je oseba, ki se zna učiti. (F. Žumer, 2000) • Temelji na kognitivni osnovi. • spremembe v dostopnosti informacij; • razvoj logičnega mišljenja, različne inteligentnosti, različne sposobnosti za predelavo informacij; • pomembnost metakognicije; • razumevanje.

9. OSNOVNE AKTIVNOSTI INFORMACIJSKI PROCES • Kritično mišljenje in spretnost reševanja problemov • razumevanje • sinteza • analiza • interpretacija • povzetek • vrednotenje • Pismenost • branje • pisanje • poslušanje • govor • gledanje • risanje definiranje problema lokacija informacij P O V R A T N A Z A N K A izbor informacij organiziranje,uporaba komuniciranje vrednotenje IP kot proces(Henry in Hay, 1994, str. 70)

10. Informacijsko pismena oseba: • Prepozna informacijsko potrebo in jo opredeli. • Zna učinkovito in uspešno uporabljati različne vire in strategije poizvedovanja. • Kritično ovrednoti informacije. • Zna učinkovito in ustvarjalno uporabiti informacije. • Uporablja ustrezne elemente za ocenjevanje dela. • Razume pomen informacij in jih uporablja etično in zakonito.

11. 1. Prepozna informacijsko potrebo in jo opredeli • Natančno določi vprašanja, predmet raziskovanja. • Opredeli strokovna področja in interdisciplinarnost. • Določi izhodišče obravnave (bibliografsko, biografsko, kronološko, geografsko, jezikovno, praktično, statistično, teoretično,…). • Poveže predmet z obstoječim znanjem. • Določi ključne besede. • Oblikuje hipoteze in koncept.

12. 2. Zna uporabljati različne vire in strategije poizvedovanja • Določi možne lokacije informacij, njihovo dosegljivost, pomembnost. • Pozna različnost informacijskih virov. • Izbere iskalno strategijo • Z uporabo ključnih besed pridobi ustrezne informacije. • Izbere ustrezen obseg informacij.

13. 3. Kritično ovrednoti informacije (1/2) • Oceni informacijo po zunanjih in notranjih kriterijih. • Razume pomen bibliografske strukture. • Prepozna vrednost in različnost inf. virov (knjige, periodika, videokasete, CD-ROMi, zgoščenke, zemljevidi, multimediji, spl. strani, podatkovne zbirke,…) • Določi natančnost in zanesljivost, veljavnost informacij.

14. 3. Kritično ovrednoti informacije (2/2) • Razume različnost pogledov, prepozna dejstva, mnenja, stališča. Če je potrebno, oblikuje nove informacije za nadomestitev napačnih. • Prepozna namen posameznega informacijskega vira glede na potencialnega uporabnika. • Loči primarne in sekundarne vire in pozna njihov pomen za področje in informacijsko potrebo.

15. 4. Zna učinkovito in ustvarjalno uporabiti informacije (1/2) • Vključi nove informacije v obstoječe znanje. • Informacije uporabi učinkovito in uspešno v skladu s ciljem. • Določi obliko za namensko uporabo in jo ustrezno predstavi(govorno, pisno, multimedijsko, z računalnikom ali drugo komunikacijsko tehnologijo).

16. 4. Zna učinkovito in ustvarjalno uporabiti informacije (2/2) • Uporablja elemente oblikovanja predstavitve (izvleček, ključne besede, opombe, citiranje, bibliografija). • Oblikuje razumljivo, jezikovno neoporečno sporočilo.

17. 5. Uporablja ustrezne elemente za ocenjevanje dela. • Obliko (splošni videz, naslovnica, kazalo, bibliografija) • Vsebino (naslov, teze, temeljni dokazi, logični razvoj, vsebinske izjave, načrt predstavitve) • Stil (izbor besed, struktura stavka in odstavkov, prehodi, pravopis, ločila) • Raziskavo (kakovost, količina in veljavnost virov, uporaba citatov, uporaba razlag, interpretacija)

18. 6. Razume pomen informacij in jih uporablja etično in zakonito • Razume, da imajo informacije gospodarski, kulturni, zakonski, družbeni pomen, in da je pri njihovi uporabi treba upoštevati etična načela in zakonodajo. • Pozna avtorske pravice • Razume pomen javno dostopne informacije in zaščito informacij • Pozna plagiat in cenzuro.

19. Cilj informacijskega opismenjevanja • Temeljna pravica vsakega posameznika: • optimalni razvoj • izobrazba • Aktivno, kritično vključevanje v življenje. • Usvajanje vedno novih znanj za prilagajanje novim situacijam.

20. Informacijska pismenost in knjižnica • Pri sistematičnem razvijanju IP in učenju obvladovanja tega procesa uspešno sodeluje tudi knjižnica, kjer se da: • učiti proces, ne le vsebino; • spoznavati koncept, ne le orodja; • aktivno učiti, prenašati spretnosti in sposobnosti; • izoblikovanje učenja v doživljenjsko navado. • Uspehi sodelovanja knjižničarja in učitelja.

21. Poslanstvo knjižnice • Ustvarjati možnost za razvoj informacijske pismenosti. • Promovirati uporabo informacijskih storitev. • Promovirati neodvisno učenje. • Učiti informacijske pismenosti. Program informacijske pismenosti je vezan na uporabo knjižnice, ni pa omejen le nanjo, ker informacije niso monopol knjižnice.

22. Knjižničar • Strokovnjak, ki posreduje v komunikacijskem procesu med avtorjem oz. njegovim delom in uporabnikom knjižnice in njenih storitev. • Oseba, ki obvlada pridobivanje, organizacijo in predstavitev informacij in se v inf. proces vključuje kot učitelj. • Je torej kot strokovnjak informacijsko opismenjen.

23. Učni načrt informacijske pismenosti Cilji informacijskega opismenjevanja: • Splošni • Cilji znotraj didaktične strukture. Učenci spoznavajo: • lokacijo informacij • vrste in strukturo inf. virov in možnosti informiranja • uporabnost IT Struktura did. načrta: I. Etapni cilji (V) 1. Cilji vsebinskih sklopov (9,…) 1. Vsebinski cilji (37) Nadrobnejša členitev vsebin

24. Primeri iz tuje prakse • Vključevanje IP v izobraževanje • različni pristopi (Velika Britanija, ZDA/Avstralija) • Standardi na področju IP

25. Vključevanje IP v izobraževalni proces • 1994 – American Association of School Librarians (AASL) je objavilo izjavo, ki določa korake v procesu reševanja informacijskih problemom, kot ključne elemente kurikula za informacijsko opismenjevanje: • definicija potrebe po informacijah • začetek iskalne strategije • lokalizacija virov • dostop do in prevzemanje informacij • razumevanje informacij • prenašanje (komuniciranje) informacije • vrednotenje produkta in procesa.

26. Standardi na področju IP: ZDA • Information Literacy Standards for Student Learning : Standards and Indicators / American Association of School Librarians & Association for Educational Communications and Technology: http://www.ala.org/ala/aasl/aaslproftools/informationpower/InformationLiteracyStandards_final.pdf

27. Standardi na področju IP: ZDA • Information Liberacy Competency Standards for Higher Education / ACRL (Association of College and Research Libraries), 2000: http://www.ala.org/ala/acrl/acrlissues/acrlinfolit/infolitstandards/standardstoolkit.htm • Secretary's Commission on Achieving  Necessary SkillsReport (SCANS), 1990: http://www.innovativeeducation.com/tracs/scans.htm

28. Standardi na področju IP: Velika Britanija • Information skills in higher education: a SCONUL position paper / Society of College, National and University Libraries, 2004. • http://www.sconul.ac.uk/activities/inf_lit/sp/model.html • http://www.sconul.ac.uk/

29. Model informacijskih spretnosti, SCONUL, 1999) INFORMACIJSKA PISMENOST Prepozna informacijsko potrebo Sposoben je primerjati in ovrednotiti informacije Organizira, zna uporabiti in prenašati informacije Zna uporabiti različne vire in strategije informacijskega poizvedovanja Najde informacije in dostopa do le-teh Zna povzemati in ustvarjati nove informacije Jo lahko opredeli Začetnik  Napredni zač.  Usposobljeni  Spreten  Strokovnjak INFORMACIJSKO-TEHNOLOŠKE SPRETNOSTI OSNOVNE KNJIŽNIČNE SPRETNOSTI

30. Standardi na področju IP: Avstralija in Nova Zelandija (ANZIIL) • Bundy, A. (ed.): Australian and New Zealand Information Literacy Framework: principles, standards and practice. – Adelaide, 2004. URL: http://www.anziil.org/resources/Info%20lit%202nd%20edition.pdf

31. Elementi informacijske pismenosti po Bundy, 2004, (cit. v Antretta… str. 44) ZNANSTVENA DISCIPLINA INFORMACIJSKE SPRETNOSTI SPLOŠNE SPRETNOSTI VREDNOTE IN KORISTI PODROČJE ALI TEMA

32. Različni pristopi k razvoju IP • splošni tečaji usposabljanja na visokošolkem nivoju: http://www.ala.org/ala/acrl/acrlissues/acrlinfolit/infolitresources/infolitinaction/iltutorials.htm • integrirani tečaji v okviru obstoječih vsebin • Unversity of New England: http://www.une.edu.au/library/infolit/what.htm • Queensland University of Technology: http://pilot.library.qut.edu.au/

33. Literatura s področja informacijske pismenosti Obvezno gradivo: • Novljan, S.: Informacijska pismenost (gradivo za tečaj – predlog kataloga znanj (KIZ) za knjižničarja - za poučevanje IP.) • Novljan, S. Informacijska pismenost. Knjižnica, 46(4), 2002. - str. 7-24. Literatura s področja IP (neobvezno!): • Andretta, Susie: Information literacy : a practitioner’s guide. – Oxford : Chandos, 2005 • Eisenberg, M.B., Lowe, C.A & Spitzer, K.L.: Information literacy : essential skills for the information age. – 2nd ed.. – Westport, Connecticut ; London : Libraries, 2004.