Gabi Čačinovič Vogrinčič, Lea Šugman Bohinc, Ksenija Bregar Golobič DELOVNI ODNOS SOUSTVARJANJA V OŠ

1. Gabi Čačinovič Vogrinčič, Lea Šugman Bohinc, Ksenija Bregar GolobičDELOVNI ODNOS SOUSTVARJANJA V OŠ Model proučevanja in zagotavljanja ugodnih okoliščin za razvoj bolj zadovoljivih, uspešnih, funkcionalnih vzorcev Strokovni posvet, FSD, MŠŠ, ESS, 18.4.2009

2. VKLJUČUJOČA ŠOLA MODEL SOUSTVARJANJA UČENJA IN POMOČI je najtesneje povezan z modelom vključujoče šole: • pogledom na otroke v učilnicikot na skupnost različnih posameznikov – različnih izvirnih posameznikov • osredotočenostjo na učno okolje, v prvi vrsti na pouk in učilnico oz. kurikul v najširšem pomenu besede, vključno s prikritim kurikulom (najbolj samoumevno šolsko rutino) • potrebo po prilagajanju okolja otroku (po ‘socializaciji okolja’) • pomenom učenčeve vsakodnevnekonkretneizkušnje upoštevanja in vključevanja drugačnosti, izkušnje soudeleženosti in soustvarjanja, strpnosti in solidarnosti

3. PRILAGAJANJE METOD IN OBLIK DELA Vsak učenec v osnovni šoli, ki ima težave pri učenju, ima pravico, da mu šola prilagodi metode in oblike dela, organizira dopolnilni pouk in druge oblike individualne in skupinske pomoči. To piše v Zakonu o osnovni šoli (12. člen): »izobraževanje učencev z učnimi težavami se izvaja tako, da jim šola prilagodi metode in oblike dela ter jim omogoči vključitev v dopolnilni pouk in druge oblike individualne in skupinske pomoči«.

4. KONTINUUM POMOČI: PRVI ŠTIRJE KORAKI 1. pomoč učitelja pri pouku (skupnem in nivojskem), dopolnilnem pouku ter v okviru podaljšanega bivanja 2. pomoč šolske svetovalne službe in/ali mobilne specialno pedagoške službe 3. dodatna individualna in skupinska pomoč (izvajajo jo lahko specialni pedagogi, učitelji in svetovalni delavci) 4. mnenje in pomoč zunanje strokovne ustanove

5. ODLOČBA O USMERITVI V PETEM KORAKUZA MANJŠI DEL UČENCEV Če pomoč učencu v teh štirih korakih ni zadostna, šele potem - v petem koraku - se šola skupaj s starši odloči za to, da za učenca predlaga usmeritev v program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo. Takrat učenec dobi odločbo in zanj šola pripravi individualizirani program. V njem so opredeljene oblike prilagojenega izvajanja in pa ure dodatne strokovne pomoči. Vendar odločbo in individualiziran program potrebuje le manjši delež vseh učencev z učnimi težavami. To so učenci z najtežjimi oblikami specifičnih učnih težav, Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami jih imenuje 'otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja'.

6. IZVIRNI DELOVNI PROJEKT POMOČI ZA VSE UČENCE Vsi učenci z učnimi težavami – usmerjeni in neusmerjeni, učenci z odločbo in brez odločbe - pa potrebujejo individualni projekt pomoči – izvirni delovni projekt soustvarjanja učenja in pomoči.

7. UČITELJEVA POMOČV RAZREDU Model soustvarjanja učenja in pomoči je uporabljiv na celotnem kontinuumu učencev z učnimi težavami oziroma kontinuumu pomoči. V Konceptu dela 'Učne težave v osnovni šoli' in v tem – našem skupnem – razvojno-raziskovalnem projektu pa se nanaša samo na učence s težavami pri učenju, ki niso usmerjeni, ki so brez odločbe. Poudarek tako Koncepta kot razvojno raziskovalnega dela, ki je pred nami, je raziskovanje prvih štirih korakov, še posebej prvega koraka, ki je najpomembnejši: učiteljeva pomoč v razredu.

8. DELOVNI ODNOS SOUSTVARJANJA V OŠ • UVOD • VEDA O VZORCIH: SINERGETIKA • PRIMARNI KONTEKST STABILNOSTI • GENERIČNA NAČELA SINERGETIKE • OCENA STABILNOSTI • SINERGETSKI PROCESI SAMOORGANIZI- RANJA NOVIHVZORCEV V KONTEKSTU ŠOLE • USPEŠNA PRAKSA SOUSTVARJANJA

9. VEDA O VZORCIH : SINERGETIKA • organiziranost spoznavanja, čustvovanja, vedenja, odnosov: v času ponavljajoči se vzorci • okoliščine, ki spodbudijo spontani razvoj bolj učinkovitih, zadovoljivih, funkcionalnih s-č-v-o vzorcev v sistemu (posamez., skupine, organiz.) • vzorec = stabilnost; pogoj za razvoj novega vzorca: destabilizacija starega vzorca • nujni pogoj za destabilizacijo obstoječih vzorcev in spontano porajanje novih: dodatna energija (energizirajoči dejavnik) • predpogoj za destabilizacijo starih in razvoj novih vzorcev: kontekst stabilnosti (Schiepek s sod., 2000)

10. PRIMARNI KONTEKST STABILNOSTI =predpogoj za procese destabilizacije, kar v procesih-učinkih soustvarjanja v OŠ omogočamo z razvojem vidikov, kot so: • dogovor o delovnem odnosu in izvirnem delovnem projektu soustvarjanja (Čačinovič Vogrinčič, 200?) • krepitev sogovornikovega občutka lastne vrednosti in virov(perspektiva moči) • občutek varnosti in zaupanja (spoštljiv in odgovoren zaveznik, ekspert iz izkušenj, odprt prostor za dialog, pridruževanje idr.) • veselje do učenja iz napak, raziskovanja, poskušanja • stabilnost okvira konteksta učenja/pomoči (profesionalna disciplina, jasna opredelitev vlog, meja/omejitev idr.) • pričakovanje, da se bo sodelovanje razvijalo v smeri želene spremembe • (motivirajoča, energizirajoča) usmerjenost na prihodnost, na dogovorjene cilje idr. (Schiepek s sod., 2000)

11. GENERIČNA NAČELA SINERGETIKE predpogoj za spontano porajanje novih s-č-v-o vzorcev • ustvarjanje okoliščin za stabilnost (zaupanje, varnost) • razlikovanje vzorcev sistemov, s katerimi delamo • upoštevanje, krepitev občutka, da so procesi sprememb smiselni • razlikovanje, kaj energizira, motivira (destabilizira) sistem • destabiliziranje, krepitev odklona s pomočjo energizatorjev • upoštevanje časovne uglašenosti udeležencev interakcije • omogočanje prekinitve simetrije med potencialnimi (starimi in novimi) vzorci s pomočjo definiranja ciljev, majhnih možnih korakov idr. • stabiliziranje nastalih novih vzorcev (varovalke, proslavljanje idr.)

12. OCENA STABILNOSTI (Schiepek s sod., 2000) • a. odprtost za spremembe: učenec/učiteljse zaveda neustreznostivzorca in se želi spremeniti: drugi vzorci so možni, vendar potrebuje podporo učiteljice, š.s.d, starša/kolega, ravnatelja • b. stabilni vzorci, navezanost: učenec/učitelj kljub stabilnim “problemskim” vzorcemmotiviran za spremembo (del. odnos, eksperimenti, variacije, izjeme); čustvena navezanost; fokus na rešitev, ne problem! raba jezika! • c. akutne/ponavljajoče nestabilnosti: povečati varnost, zmanjšati pritisk po spremembi; učitelj kot spoštljivi in odgovorni zaveznik; organizirati vsakdanje življenje; učiti se živeti sprobl. vzorci

13. SINERGETSKI PROCESI SAMOORGANIZ. NOVIHVZORCEV V KONTEKSTU ŠOLE vzpostavljanje primarnega konteksta stabilnosti: dogovor o delovnem odnosu in izvirnem projektu soustvarjanja vzpostavljanje odnosa zaupanja, varnosti, perspektive moči, veselje do učenja iz napak, eksperimentiranja, pričakovanje uspešnega sodelovanja v smeri želene prihodnosti, dogovorjenih ciljev, ocena stabilnosti vzorcev učenca idr. razlikovanje problemskih in rešitvenih vzorcev krepitev občutka smiselnosti spremembe razlikovanje energizator- jev (motivir. dejavnikov) destabilizaci- ja: krepitev odklona z energizatorji upoštevanje časovne uglašenosti: kairos prekinitev simetrije stari/ novivzorci (cilji, načrti k.) stabiliziranje zasnov za nove vzorce (proslavlj., varovalke)

14. USPEŠNA PRAKSA SOUSTVARJANJA 1 • ustvarjanje okoliščin za stabilnost • dogovor o delovnem odnosuin projektu sodelovanja • uresničevanje stališča in etike udeleženosti • odprt prostor za razgovor, osebno vodenje, instrum. def. problema razlikovanje vzorcev sistema, krepitev občutkov smisla sprememb • pridruževanje učencu idr. – vzpostavljanje osebnega stika • uporaba učenčevih idr. osebnih s-č-v-o vzorcev • vzpostavljanje neposrednega stika z zrcaljenjem tako učenčeve idr. govorice telesa kot njegovih besednih metafor razlikovanje energizirajočih dejavnikov • skupno dogovarjanje udeleženosti posam. v želeni spremembi – minimalni (kratkoročni) in maksimalni (dolgoročni) cilji • preverjanje temeljnih predstav in pričakovanj učenca/rod. in učiteljice/š.s.d • raziskovanje virov učenca idr. glede na želeni razplet, cilj

15. USPEŠNA PRAKSA SOUSTVARJANJA 2 destabiliziranje (uporaba energizirajočih dejavnikov) upoštevanje časovne uglašenosti (kairos) • uresničevanje kriterijev uspešnega soustvarjanja kot razgovora • specifičnost energizatorjev, nespecifičnost njihovih učinkov • preokvirjanje učenčevih idr. neučinkovitih vzorcev reševanja problema • perspektiva (raziskovanje, krepitev, dodajanje) moči • osebno, bolj konkretno, tukaj in zdaj, več o tem • od zakaj/problem/preteklost h kako/rešitev/ sedanjost in prihodnost • pripovedovanje zgodb, pripovedk, analogij, metafor • uporaba humorja • posebna preokvirjajoča vprašanja (smisla, izjeme, čudeža, lestvice, krožna oz. odnosna idr.) • …

16. USPEŠNA PRAKSA SOUSTVARJANJA 3 • omogočanje prekinitve simetrije med potencialn. (starimi in novimi) • vzorci s pomočjo definiranja ciljev, majhnih možnih korakov idr. • oblikovanje načrta možnih majhnih korakov za doseganje želenih sprememb • udejanjanje načrta stabiliziranje nastalih novih vzorcev • stabiliziranje še načrtovanih in že doseženih sprememb • eksplicitna uporaba povratnih informacij vseh udeležencev • (sprotno) preverjanje dogovora o želeni spremembi in njenem dosedanjem uresničevanju, po potrebi redefinicija želen. razpleta • (sprotno) postavljanje varovalk • (sprotno) proslavljanje dosežkov • dogovor o zaključku delovnega odnosa in projekta