Sodni nadzor v pravnem redu EU in postopek predhodnega odločanja

1. Sodni nadzor v pravnem redu EU in postopek predhodnega odločanja Pravna fakulteta Univerze v Mariboru, 15. 5. 2007 Matej Accetto

2. Sodni nadzor v pravnem redu EU

3. Sodni nadzor nad ukrepi držav članic – samo Sodišče Evropskih skupnosti 226. člen Če Komisija meni, da katera od držav članic ni izpolnila neke obveznosti iz te pogodbe, poda o zadevi obrazloženo mnenje, potem ko je tej državi omogočila, da predloži svoje pripombe. Če zadevna država ne ravna v skladu z mnenjem v roku, ki ga določi Komisija, lahko slednja zadevo predloži Sodišču.

4. Sodni nadzor nad ukrepi držav članic in institucij – SES in državna sodišča 234. člen Sodišče je pristojno za predhodno odločanje o vprašanjih glede: a) razlage te pogodbe; b) veljavnosti in razlage aktov institucij Skupnosti in ECB; c) razlage statutov organov, ustanovljenih z aktom Sveta, kolikor je v teh statutih to predvideno. Kadar se takšno vprašanje postavi kateremukoli sodišču države članice in če to sodišče meni, da je treba glede vprašanja sprejeti odločitev, ki mu bo omogočila izreči sodbo, lahko to vprašanje predloži v odločanje Sodišču. Kadar je takšno vprašanje postavljeno v postopku, ki teče pred sodiščem države članice, zoper odločitev katerega po nacionalnem pravu ni pravnega sredstva, je to sodišče dolžno predložiti zadevo Sodišču.

5. Odlike postopka po 226. členu • Komisija ima moč, da sproži postopek zoper državo članico. • Pristojnost Sodišča ES je obvezna in izključna.

6. Slabosti postopka po 226. členu • Obveščenost o kršitvah. • Majhnost Komisije – preganja zgolj največje kršitve. • Vpliv politike na odločitve o sprožitvi postopka. • Ogrožena pravna varnost za posameznika – učinek sodb za vnaprej, ne za nazaj. • Izvršljivost sodb Sodišča – moč prisile.

7. Slabosti 226. člena Obveščenost o kršitvah. Majhnost Komisije – preganja zgolj največje kršitve. Vpliv politike na odločitve o sprožitvi postopka. Ogrožena pravičnost za posameznika – učinek sodb za vnaprej, ne za nazaj. Izvršljivost sodb Sodišča. Odlike 234. člena: Nadzor posameznikov. Državna sodišča in državni pravniki. Ni političnih pomislekov zasebnih strank. Posameznikove pravice so zaščitene, sodno varstvo njegovih pravic. Avtoriteta domačih sodišč. Odpravljanje slabosti 226. člena

8. Slabosti 234. člena Vprašanje, ali ima posameznik dostop do sodnega varstva – stroški, usposobljenost odvetnikov, vprašanje procesne legitimacije. Državna sodišča morajo biti pripravljena sodelovati. Odlike 226. člena: Komisija ima moč, da sproži postopek zoper državo članico. Pristojnost Sodišča ES je obvezna in izključna. Slabosti 234. člena

9. Pripad novih zadev (SES)

10. Dolžina postopkov (SES)

11. Trajanje postopka predhodnega odločanja - ilustracija

12. Sporne značilnosti postopka 234. člena • SES uradno posvetovalno telo, ne pritožbeno sodišče; a v resnici pogosto “odloči” v zadevi. • Kdo lahko naslovi vprašanja v predhodno odločanje? Nacionalna sodišča (courts or tribunals), kar Sodišče tolmači zelo široko – če le gre za organ, ki s prisilno močjo presoja pravna vprašanja in razsoja v sporih. • Obseg pristojnosti: formalno po besedilu člena razlaga PES in razlaga ter veljavnost aktov institucij, dejansko veliko širše. • Kdaj državno sodišče mora nasloviti vprašanje na Sodišče ES? Po besedilu člena, kadar se vprašanje postavi pred sodiščem zadnje stopnje, v praksi dosti bolj zapleteno…

13. Kdaj je predhodno napotilo obvezno? • 283/81 CILFIT (gl. tudi C-495/03 Intermodal): predhodno napotilo ni potrebno, če: • gre za tako lahko vprašanje, da pravilen odgovor ni sporen, • je SES že odločil v zadevi s primerljivim dejanskim stanjem ali • razlaga prava Skupnosti nima nobenega pomena za rešitev zadeve. • 314/85, Foto Frost: državna sodišča ne smejo sama aktov institucij razglasiti za neveljavne. • C-461/03 Gaston Schul: državno sodišče mora Sodišču ES v predhodno odločanje nasloviti tudi vprašanje o veljavnosti določbe uredbe, čeprav je SES pred tem že razglasilo za neveljavno skoraj identično določbo primerljive druge uredbe.

14. Lahko SES predhodno napotilo odkloni? • Načeloma tega ne počne, a je to že storilo v določenih primerih. • Če je predhodno napotilo posledica zlorabe postopka: • kadar se stranke želijo izogniti omejitvi dveh mesecev za vložitev neposredne tožbe po 230. členu; • kadar stranke simulirajo pravdni spor, da bi vprašanje spravile pred SES (denimo 104/79 Foglia v. Novello) • Kadar postavljena vprašanja nimajo zveze z domačim postopkom. • Kadar so vprašanja nejasna in nanje ni moč odgovoriti. • Kadar dejansko stanje zadeve ni dovolj razjasnjeno.

15. Dejanski primer: Crehan v. Inntrepreneur in drugi Sodno varstvo med državnim sodiščem in Sodiščem ES

16. Dramatis personae in ozadje Podjetje Inntrepreneur, ki je v začetku 90ih imelo v lasti več gostiln in pivnic ter jih oddajalo v najem. Podjetje Courage, ki je imelo leta 1990 19% tržni delež pri prodaji piva in s podjetjem Inntrepreneur sklenilo dogovor, da bodo najemniki pivnic slednjega morali kupovati pivo zgolj od podjetja Courage po vnaprej dogovorjenih cenah. Zakonca Crehan, ki sta po loterijskem zadetku ženinega brata leta 1991 s podjetjem Inntrepreneur sklenila 20-letno pogodbo za najem dveh pivnic, The Phoenix in The Cock Inn. Ker sta bila zakonca Crehan vezana na fiksne cene piva, nista mogla tekmovati s sosednjimi pivnicami, ki so lahko pivo kupovale po akcijsko znižanih cenah, zato sta morala leta 1993 z veliko finančno izgubo opustiti vodenje obeh pivnic.

17. Prva faza - Komisija Očitna spornost vezanega najema pivnice z obvezo kupovanja piva z vidika 81. člena PES. Sodišče ES je razsojalo o podobni ureditvi v Nemčiji (C-234/89Delimitis), kjer je izreklo, da je takšen dogovor protikonkurenčen, če (1) je novim ponudnikom otežen dostop na trg in če (2) konkretni dogovor pomembno prispeva k zaprtju trga. Komisija je odločala o podobnih dogovorih na angleškem trgu (Bass, Whitbread) in v odločbah, naslovljenih nanje, ugotovila, da je angleški trg oskrbe pivnic s pivom zaprt in da so dogovori v nasprotju s konkurenčnim pravom Skupnosti. Ko je Komisija presojala, ali bi enako storila tudi v primeru Inntrepreneurja ali pa bi prejel posamično izjemo, jo je slednji obvestil o novi, ohlapnejši različici dogovorov, zato je Komisija ustavila prvotni postopek in podelila izjemo za novo shemo.

18. Druga faza – Sodišče ES Leta 1993 Courage toži Crehanova na plačilo zaostalega dolga iz naslova najema pivnice. Crehanova v nasprotni tožbi zahtevata odškodnino od podjetja Courage, saj naj bi škodo utrpela zaradi dogovora v nasprotju s konkurenčnim pravom Skupnosti. Po angleškem pravu stranka protipravnega sporazuma ne more zahtevati odškodnine od druge stranke takega sporazuma, postavi pa se vprašanje, ali je takšna odškodninska tožba možna po pravu Skupnosti – predhodno napotilo na Sodišče ES. C-453/99 Courage v. Crehan: Sodišče izreče, da v pravu Skupnosti načeloma ni ovir za to, da bi šibkejša stranka protipravnega sporazuma lahko zahtevala povrnitev škode, ki jo je utrpela zaradi tega sporazuma.

19. Tretja faza – Domača angleška sodišča brez SES 2003 - prvostopenjsko sodišče (sodnik Park): Ker ni bilo odločitve Komisije v tej zadevi, domače sodišče ni dolžno slediti sklepanju Komisije in mora samo presoditi, ali je bil angleški trg oskrbe pivnic zaprt za konkurenco; sodišče v nasprotju s Komisijo pravi, da ne. 2004 – pritožbeno sodišče: Prvostopenjski sodnik bi moral slediti izvedenski oceni Komisije na podlagi njenih večletnih izkušenj in je ne skušati nadomestiti s svojo. 2006 – Lordska zbornica: Ker ni nobenega trdnega pravila Skupnosti, da bi državno sodišče moralo slediti odločitvam Komisije v drugih zadevah, je prvostopenjski sodnik lahko sam presodil okoliščine in bil povsem v mejah svoje pristojnosti (in dolžnosti), ko je izoblikoval svojo sodbo o tem, ali je bil trg oskrbovanja pivnic zaprt za konkurenco.

20. Možni argumenti za: - sporno vprašanje dometa obveznosti spoštovanja odločitev Komisije, 10. člen PES; - naj potemtakem Sodišče ES v luči ugotovitev domačega sodišča o dejanskem stanju presodi o pravilnosti odločitve Komisije v zadevi Whitbread. Možni argumenti proti: - če ni jasne dolžnosti, da državno sodišče sledi odločitvam Komisije v drugih zadevah, potem je ocena Komisije le eno dokazno sredstvo več; - napotilo nesmiselno, ker bi SES moralo razsojati bodisi o drugih zadevah bodisi o dejanskem stanju, kar sodi v domeno državnih sodišč. Razprava: Bi morala Lordska zbornica vprašanje nasloviti na SES?