Monetarnata politika vo 2010 godina Pres Konferencija

1. Monetarnata politika vo 2010 godinaPres Konferencija m-r Petar Go{ev Guverner Noemvri, 2009 godina

2. Makroekonomskiot ambient vo 2009 godina Odnesuvaweto na doma{nataekonomijavotekot na globalnarecesija Iskusivme: Relativnoumerenakontrakcija na ekonomskataaktivnost Namaluvawe na op{totocenovnonivo, poslevisokiotrastvoprethodnatagodina Stesnuvawe na deficitotvotekovnatasmetka, priintenziven pad na uvozoti pad na uvozniteceni na naftata Zna~itelnonamaluvawe na kapitalniprilivi Zna~itelnozabavuvawe na monetarniotikreditniotrast Razli~ni“fazi” na trendovitevotekot na godinata

3. Makroekonomskiot ambient vo 2009 godina • Nevoobi~enovisokataneizvesnostipromenatavotrendoviteuslovija ~estirevizii na proekciite • Promenitepome|uprvataiposlednataproekcijauka`uvaatnare~isinemo`nostto~noda se procenuvaatefektiteodkrizata • Ova e karakteristi~noza site proekciivoglobalniramki. Proekciiteisklu~itelno ~esto se menuvaa, so golemirazliki

4. EKONOMSKA AKTIVNOST • Ocenitezadoma{niot BDP baziraatglavnonao~ekuvawatazaperformansitenana{itenajva`nitrgovskipartneri • Pomal pad nastranskatapobaruva~ka, soodvetno se odrazuvanadoma{nataekonomskataaktivnost. Nasprotidosega{natadominacijananadolniterizici, se pojavijapozitivnite

5. EKONOMSKA AKTIVNOST Vo celina, aktivnosta vo doma{nata ekonomija se poka`a kako relativno otporna na globalniot {ok • Ocenite za 2009 godina uka`uvaat na realen pad na BDP od 1,6% (namaluvawe na BDP vo prvata polovina na godinata od 1,2%), zna~ajno pomalku od padot vo pogolem broj drugi ekonomii

6. EKONOMSKA AKTIVNOST • Vo prviot kvartal od ovaa godina padot be{e voden od namalenata izvozna pobaruva~ka, pri seu{te prisuten stimul od doma{nata pobaruva~ka i nedovolno namaleniot uvoz • Od vtoriot kvartal na godinata navamu prisutno e zna~ajno nadolno prilagoduvawe na doma{nata pobaruva~ka. Pri~ini: • Vlo{uvawe na o~ekuvawata ; • Stesnuvawe na izvorite na finansirawe. • Namaluvaweto na doma{nata pobaruva~ka, zaedno so namaluvaweto na izvoznata pobaruva~ka (koja ima golema uvozna komponenta), dovede do intenzivno nadolno prilagoduvawe na uvozot

7. INFLACIJA Dvi`ewetonainflacijata, logi~no, sprotivnonatoaodminatatagodina • Iskusivme: • O~ekuvano namaluvawe na cenovnoto nivo vo 2009 godina, po minatogodi{niot isklu~itelen rast Glavni faktori: • Namaluvaweto na uvoznite ceni, osobeno cenite na naftata, glaven faktor na inflaciskata dinamika • Vo ovaa nasoka deluva i negativniot proizvodstven jaz, odnosno namalenite pritisoci od doma{nata pobaruva~ka • Do krajot na godinata: • Prose~nata negativna promena na cenite od 0,6% vo prvite 10 meseci se o~ekuva da se zadr`i do krajot na godinata, pri ocenet godi{en pad na cenite vo dekemvri od okolu 1%

8. BILANS NA PLA]AWA Globalnata kriza u{te edna{ gi potvrdi strukturnite slabosti na eksterniot sektor Visoko koncentriran izvoz, vo segmenti ~uvstvitelni na berzanskite dvi`ewa Visoka uvozna komponenta na izvozot Visok i inerten trgovski deficit Finansirawe na kontinuirano visokiot trgovski deficit so privatni transferi, koi{to se poka`aa kako nestabilni i mnogu ~uvstvitelni na site {okovi vo ekonomijata Po visokite iznosi na SDI vo prethodnite dve godini, vo 2009 godina be{e zabele`ana brza reakcija na kapitalnite tekovi vo makedonskata ekonomija na promenite vo globalniot sentiment (zna~ajno namaluvawe na kapitalnite prilivi)

9. BILANS NA PLA]AWA Vo prviot kvartal be{e prisutno zna~ajno prodlabo~uvawe na neramnote`ata vo eksterniot sektor Се поинтензивно прелевање на глобалната криза врз домашната економија, so pro{iruvawe na eksternite debalansi (porast na trgovskiot deficit za 19,3%) Голем удар врз извозот(godi{en pad na izvozot vo prviot kvartal od 34,5%), заради падот на берзанските цени на најzna~ajnite извозни производи и контракцијата на странската ефективна побарува~ка Nedovolno nadolno prilagoduvawe na uvozot (pad vo prvoto trimese~je od 16,4%)

10. Implikacii vrz monetarnata politika od trendovite vo eksterniot sektor Nepovolnite dvi`ewa vo nadvore{niot sektor vo prviot kvartal i procenkite za postoewe golemi negativni rizici za eksterniot sektor do krajot na godinata Dovedoa do: • Nатамошно zgolemuvawe na negativnite о~екувања ина неизвесноста, {to rezultira{e со негативни ефекти врз нето-приливите од приватни трансфери (godi{en pad od 29,6% vo prviot kvartal) • Иако не дојде до ненадејно запирање, дојде do зна~ајно намалување на обемот на капитални приливи (godi{en pad od 58,4% vo prviot kvartal na 2009 godina), во услови на влошена меѓународна ликвидност и zgolemena аверзија кон ризик • Pritisok vrz deviznite rezervi i intervencii na NBRM na devizniot pazar so proda`ba na devizi • Kako rezultat na ovie nepovolni dvi`ewa i ocenkite za golemi negativni rizici za eksterniot sektor do krajot na godinata, monetarnata politika reagira{e so zgolemuvawe na referentnata kamatna stapka i na obvrskata za izdvojuvawe na zadol`itelnata rezerva.

11. BILANS NA PLA]AWA Od vtoriot kvartal navamu, promena na trendovite vo pozitivna nasoka • Prezemenite monetarni merki vlijae vrz stabilizirawe na o~ekuvawata i namaluvawe na neramnote`ata • Zapo~na godi{en rast na privatnite transferi • Zapo~na pointenzivno namaluvawe na uvozot poradi pogolema vozdr`anost od potro{uva~ka i investicii • Trgovskiot deficit i deficitot vo tekovnata smetka zapo~naa da se namaluvaat • Deviznite rezervi se zgolemija i preku zadol`uvaweto na dr`avata i alokacijata na SPV

12. Implikacii vrz monetarnata politika od trendovite vo eksterniot sektor Od juni do ovoj moment, drasti~no se namalija pritisocite na devizniot pazar, prakti~no is~eznaa, a intervenciite na NBRM na devizniot pazar, od proda`ba se presvrtea vo otkup na devizi

13. BILANS NA PLA]AWA Najnovite trendovi vo eksterniot sektor upatuvaat na pomal deficit vo tekovnata smetka od proektiraniot vo oktomvri i pogolemi kapitalni prilivi • Deficitot vo tekovnata smetka mesto 9,1% procenuvame deka }e iznesuva okolu 8% od BDP, pred se poradi podobri o~ekuvawa kaj privatnite transferi i trgovskiot deficit • Podobrite ostvaruvawa vo bilansot na pla}awa od prethodno ocenetite se potvrduvaat so dosega{nite povolni dvi`ewa na devizniot pazar (kumulativen neto-otkup na devizi vo periodot septemvri-noemvri od okolu 70 milioni evra) • Sezonskiot pritisokot vrz deviznite rezervi vo tekot na dekemvri, o~ekuvame da bide so pomal intenzitet od prethodno o~ekuvaniot • Procenuvame pomal pad na deviznite rezervi vo 2009 godina, sporedeno so dosega{nite proekcii Pozitivna posledica od toa: • Popovolna pojdovna pozicija za 2010 godina...

14. MONETAREN I KREDITEN RAST Vo 2009 godina, dojde do zna~itelno zabavuvawe na monetarniot i kreditniot rast Pri~ini: • Zabavuvawe na rastot na depozitite, poradi kontrakcija na aktivnosta, vlo{eni o~ekuvawa i namaleni kapitalni prilivi • Stesnuvawe i poskapuvawe na drugite izvori na finansirawe na bankarskite aktivnosti • Percepcii na bankite za raste~ki rizici • Odobruvawe krediti glavno na najkvalitetnite klienti • Zgolemena neizvesnost za idniot dohod i namalena pobaruva~ka za krediti

15. MONETARNA POLITIKA VO 2010 GODINA

16. MONETARNA POLITIKA VO 2010 GODINA • NBRM }e prodol`i da ja primenuva monetarnata strategija na targetirawe na devizniot kurs na denarot vo odnos na evroto i vo tekot na 2010 godina • Stabilniot devizen kurs }e prodol`i da bide nominalno sidro za stabilizirawe na o~ekuvawata i odr`uvawe na stabilnosta na cenite

17. AMBIENT NA SPROVEDUVAWE NA MONETARNATA POLITIKA VO 2010 GODINA • Ambientotzavodewenamonetarnatapolitikavo 2010 godinaocenuvamedeka }e bide popovolenvosporedba so ovogodi{niot • se o~ekuvaumerenrastnasvetskataekonomijaipodobruvawenatekovitenakapital, no... • rizicitezaoporavuvawenaizvozotikapitalniteprilivi (zanasisklu~itelnova`nipra{awa), se golemi • rizicinosatimo`niteraste~kiceninaenergensite, poradinegativniteefektivrzna{iottrgovski deficit

18. EKONOMSKA AKTIVNOST • Proektiramerastna BDP za 2010 godinavo interval od 1%-2% • Rastot bi bilpridvi`enpredséodoporavuvawetonaizvozotirevitalizirawetonainvesticiskatapobaruva~ka • O~ekuvameumerenozgolemuvawenali~natapotro{uva~ka • O~ekuvamezgolemuvawenauvoznatakomponentavo 2010 godina, uslovenoodza`ivuvawetonaizvozotinoviteinvesticii

19. EKONOMSKA AKTIVNOST faktorinarastnali~natapotro{uva~kaiinvesticiite

20. EKONOMSKA AKTIVNOST rizici okolu proekcijata na rastot • Se u{te prisutna neizvesnost okolu podobruvaweto na performansite na na{ite najva`ni trgovski partneri • Rizici okolu ostvaruvaweto na pretpostavkite povrzani so obemot i strukturata na izvorite na finansirawe • Neizvesnost okolu o~ekuvawata na doma{nite subjekti, koi{to te{ko se anticipiraat • Posebno neizvesen e pazarot na trud, od ~ie{to prilagoduvawe vo golema merka }e zavisi dinamikata na li~nata potro{uva~ka i nejziniot pridones kon rastot

21. INFLACIJA • Vo 2010 godina se o~ekuvaprose~enrastnaceniteod 1,2% igodi{en rastnakrajotodgodinataod 2,4% • Inflacijatavo 2010 godina, vonajgolemamerka }e bide pod vlijanienafaktorinastranatanaponudata (odnosno }e zavisiodrastotnauvozniteceninanaftataihranata) • Doma{natapobaruva~ka ne se o~ekuvadadeluvavonasokanarastnacenite • Administriraniteceni, se evidentenfaktornarizik. Tie mo`edadeluvaatvonasokanapointenzivenrastnacenite

22. Nadvore{en sektor Generalno, vo 2010 godinao~ekuvamepodobruvawekajeksterniotsektor, iako... • Negativniotjazvotekovnatasmetka se o~ekuvada se zgolemiod 8% na 9,4% od BDP ...

23. Nadvore{en sektor • Glavnoporadi: • ... zgolemuvawenatrgovskiot deficit od 23,2% na 25% od BDP ... Zgolemuvawetonatrgovskiot deficit bi biloporadi: • ... zgolemenrastnainvesticiskataienergetskatakomponentanauvozot (porastnacenitenaenergensite)... • ...nedovolnokompenziranodoporavuvawetonaizvozot (vodenoodza`ivuvawetonastranskatapobaruva~kaipopovolnitetrendovinapazarotnametali) • Mal rastnaprivatnitetransferi, koj ne go kompenziravocelostzgolemuvawetonatrgovskiotdeficit.

24. Nadvore{en sektor • O~ekuvanporastnaprilivitevokapitalno-finansiskatasmetkana 10,2% od BDP, sporedeno so oceniteodokolu 6% vo 2009 godina • Pri~ini: • Pogolemalikvidnostidoverbanainvestitorite-umerenrastnau~estvotona SDI vo BDP od 1,7 procentnipoeni • Pogolemiznosnaeksternozadol`uvawenajavniotsektor • So vakvakombinacijanapromenivotekovnataikapitalnatasmetka, vo 2010 godina ne se o~ekuvaatpozna~ajnipritisocivrzdevizniterezervi • Sepak, riziciteinatamu se prisutni, glavnolociranikajmo`notopointenzivnozgolemuvawenacenitenanaftataineostvaruvawetonapretpostavkitezagoleminatanakapitalniteprilivi

25. Nadvore{en sektor

26. MONETAREN I KREDITEN RAST Malo razdvi`uvawena kreditniot pazar vo 2010 godina

27. ZAKLU^OK • Ambientot za sproveduvawe na monetarnata politika vo 2010 godina, postabilen sporedeno so prethodnata godina • Oceni za postepeno i so mal intenzitet oporavuvawe na ekonomijata • Umeren rast na doma{nite ceni, kako reakcija na faktorite na stranata na ponudata • Kreditnata aktivnost na bankite so povisok rast, sporedeno so rastot od prethodnata godina • Pro{iruvawe na deficitot vo tekovnata smetka, no so oceni za pogolemi prilivi preku kapitalno - finansiskata smetka

28. ZAKLU^OK • Osnovnoto scenario ne predviduva pogolemi pritisoci vrz rezervite vo 2010 godina, {to zaedno so podobrata od o~ekuvana pojdovna pozicija na krajot na 2009 godina kreira popovolen ambient za monetarnata politika Sepak rizicite ne smeat da se zanemarat • Deficitot vo tekovnata smetka i natamu e visok • Obemot na finansirawe na tekovnata smetka preku kapitalnite tekovi e isklu~itelno neizvesen i na kratok i na sreden rok • Eksternite faktori se neizvesni i mo`e dinami~no da se menuvaat Makroekonomskite politiki mora da bidat prudentni