1 / 13

JAVNA IZBIRA

Fakulteta za upravo. JAVNA IZBIRA. Ekonomika javnega sektorja s proračunskim financiranjem. JAVNA IZBIRA. TEORIJA JAVNE IZBIRE Ekonomska analiza politike Javna izbira – javna odločitev glede stvari, ki se tičejo vseh ljudi

neviah
Download Presentation

JAVNA IZBIRA

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. Fakulteta za upravo JAVNA IZBIRA Ekonomika javnega sektorja s proračunskim financiranjem

  2. JAVNA IZBIRA TEORIJA JAVNE IZBIRE • Ekonomska analiza politike • Javna izbira – javna odločitev glede stvari, ki se tičejo vseh ljudi • Izhodišče – tudi v politiki se posamezniki obnašajo racionalno (skušajo maksimirati osebno korist)

  3. JAVNA IZBIRA PRIPORNIKOVA DILEMA • 2 pripornika, vsak 2 strategiji (priznati ali ne) • strateška izbira

  4. JAVNA IZBIRA PRIPORNIKOVA DILEMA • Strateški razmislek – priznata oba (polje 1) • Ta odločitev zanju ni najboljša - optimum v polju 4 (vendar ni dosegljiv - problem zastonjkarstva) • Ugotovitve: • Racionalno obnašanje posameznikov ne vodi v izid, ki bi bil optimalen tako iz vidika posameznika kot družbe • Koordinacija ravnanja posameznikov omogoča dosego optimalnejšega izida • Koordinacija mora omogočati medsebojno komuniciranje in zagotavljati možnost kaznovanja neizvrševanja dogovora

  5. Oseba A Ne krasti Krasti 1 2 Ne krasti Oseba B ( 9, 10) (6, 12) 3 4 Krasti ( 11, 7) ( 8, 8) JAVNA IZBIRA PRIPORNIKOVA DILEMA – primer (spoštovanje zakonov in moralnih norm) • Znanca A in B pomotoma zamenjata ključe in se znajdeta pred dilemo: krasti ali ne krasti ?! Kaj storita, če ne sodelujeta? Kaj stori A, če ve, da je B visokih moralnih načel? Kaj stori A, če ve, da B nima zadržka glede kraje? Če obstaja učinkovita policija in sankcija, ali bosta vseeno kradla? Primerjajte situacijo, ko nihče ne krade s situacijo, ko vsi kradejo?

  6. JAVNA IZBIRA SUBJEKTI JAVNE IZBIRE Uradništvo • Birokracija maksimizira proračun in povečuje količino outputa prek družbenega optimuma Interesne skupine • Skupina posameznikov, ki ima nek skupen cilj • Delujejo z namenom vplivanja na javno politiko • Delitev: priviligirane, vmesne, latentne • Oblike interesni skupin: • Sindikati (teorija stranskega produkta) • Panožna združenja (teorija posebnega interesa) Volilci

  7. JAVNA IZBIRA Pravilo medianskega volilca(Median Voter Rule) - izbira vlade odseva preference medianskega volilca • Če kandidat A predlaga izdatke v višini 3 mia SIT in kandidat B 7 mia SIT bo izid glasovanja neodločen.

  8. JAVNA IZBIRA Pravilo medianskega volilca(Median Voter Rule) • Če se kandidat B pomakne k mediani želenih izdatkov, bo povečal možnosti svoje izvolitve • Oba kandidata bosta zagovarjala proračunske izdatke blizu 5 mia SIT.

  9. JAVNA IZBIRA APLIKACIJA JAVNE IZBIRE: POLITIČNO-GOSPODARSKI CIKLI • Povečevanje priljubljenosti vladajočih pol. strank neposredno pred volitvami z “ustrezno” ekonomsko politiko (EP) • Gospodarske razmere odločilno vplivajo na odločitev volilcev • Nezmožnost kontinuiranega vodenja optimalne EP – nastajanje ciklov, katerih dinamika odvisna od časa volitev • Primer ZDA, SLO

  10. PRVA RAZVOJNA PRIORITETA (Konkurenčnost in gospodarska rast): 2.5. Predlog ukrepov za privatizacijo in razvoj finančnega sistema Ukrep 19: Sprememba prakse države, KAD in SOD pri umiku iz gospodarstva Priprava koncepta in časovnega načrta za pregleden in postopen umik KAD in SOD iz aktivnega lastniškega upravljanja v podjetjih in za njuno preoblikovanje v portfeljske naložbenike. (predlogi: npr. dodatna kotacija na borzi delno privatiziranih družb (Telekom, NLB), priprava načrta odprodaje naložb KAD-a in SOD-a, omejitev deleža do 10 %, transparentnost odprodaje, usklajenost delovanja itd.) Ukrep 20: Preoblikovanje KAD in SOD v portfeljske vlagatelje KAD in SOD naj se preoblikujeta v portfeljska vlagatelja z globalno razpršenim portfeljem; upravljalci teh institucij naj se preusmerijo od upravljanja podjetij k upravljanju razpršenega finančnega premoženja. (predlogi: npr. deleži v strateških podjetjih naj bodo neposredna last države, omejitev 10 %, določitev razmerja med lastniškimi in dolžniškimi papirji, razpršitev naložb itd.)

  11. 2.5. Predlog ukrepov za privatizacijo in razvoj finančnega sistema Ukrep 21: Usklajena privatizacija največjih gospodarskih družb v lasti države Uvajanje modela 26XY, ki ohranja mešano lastništvo: lastništvo države (26 %), strateški lastniki (X) in finančni lastniki, ki aktivno delujejo na organiziranem trgu (Y) Deset največjih delničarjev Zavarovalnice Triglav na dan 31. 12. 2005: 1. Slovenska odškodninska družba, d.d., Ljubljana – 45,68 % 2. Kapitalska družba, d.d., Ljubljana – 35,22 % 3. Slovenijales, d.d., Ljubljana – 1,56 % 4. Sava-Re, d.d., Ljubljana – 1,16 % 5. HIT, d.d., Nova Gorica – 1,15 % 6. Sava, d.d., Kranj – 0,66 % 7. Autocommerce, d.d., Ljubljana – 0,52 % 8. BTC, d.d., Ljubljana – 0,45 % 9. Poteza naložbe, d.o.o., Ljubljana – 0,44 % 10. Energija RM, d.d., Mežica – 0,44 %

  12. 2.5. Predlog ukrepov za privatizacijo in razvoj finančnega sistema Ukrep 22: Razvoj finančnega sektorja v podporo umiku države iz gospodarstva Razvoj finančnega sektorja zahteva: izpeljavo privatizacije največjih finančnih družb (NKBM, NLB itd.); konsolidacijo in povezovanje na ekonomskih osnovah; povečanje absorpcijske sposobnosti sektorja; uskladitev regulative z EU direktivami. (predlogi: npr. oblikovanje novih pokojninskih skladov, ustanavljanje nepremičninskih, venture in hedge skladov, integracija nadzora itd.) Ukrep 23: Privatizacija Telekoma Pospešitev programa privatizacije, ki je načrtovana, a odlagana že nekaj let (kapitalski delež države 72,4 %). Postavi se primer dobre prakse priprave in izvedbe privatizacije večjih deležev državnega premoženja. Poveča se konkurenca na področju telekomunikacij. Hitrejše uvajanje novih e-storitev in naprednih telekomunikacijskih tehnologij. Pozitivni fiskalni učinki in hitrejše poplačilo zasebnih vlagateljev, kot je določeno z zakonom. (predlogi: npr. določitev obsega in načina privatizacije; vključitev na borzo, ko bo znana strategija privatizacije itd.)

  13. JAVNA IZBIRA “Nauk utapljajočega se madžarskega tigra” • Države višegrajske skupine (H, CZ, SLK, POL) se spopadajo z notranjepolitičnimi (in tudi ekonomskimi) težavami • Madžarska – tipičen primer šok terapije v tranzicijskih državah (agresivna privatizacija in odprtost za tuje naložbe  za zagotavljanje JF stabilnosti); kljub temu ima Madžarska v zadnjem obdobju enkrat višji proračunski primanjkljaj in zadolženost države kot Slovenija (zadnji JF ukrepi v Sloveniji vprašljivi glede uravnoteženosti njenih JF?!) • Ali nizka volilna udeležba, disfunkcionalne koalicije in demonstranti na ulicah pomenijo, da države višegrajske skupine niso opravile izpita iz parlamentarne demokracije?! • Delovanje demokracije pomeni, če so se ljudje sposobni zdramiti in se javno zavzeti za spremembe (primer Madžarske september/oktober 2006) - demokracija na Madžarskem torej deluje! Vir: Finance, 10.10.2006, Matej Kovač

More Related