300 likes | 479 Views
Postopek predhodnega odločanja. Doc. dr. Janja Hojnik 5. in 12. maja 2009. Pomen predhodnega odločanja. Razlaga prava ES; Presoja veljavnosti aktov ES; CILJ: omogočiti enotno uporabo s strani nacionalnih sodišč in učinkovitost prava ES; Izjemen pomen za razvoj prava ES:
E N D
Postopek predhodnega odločanja Doc. dr. Janja Hojnik 5. in 12. maja 2009
Pomen predhodnega odločanja • Razlaga prava ES; • Presoja veljavnosti aktov ES; • CILJ: omogočiti enotno uporabo s strani nacionalnih sodišč in učinkovitost prava ES; • Izjemen pomen za razvoj prava ES: • Za materialni razvoj prava ES; • Za odnos med pravom ES in nacionalnim pravom; • Skoraj vsa glavna načela, ki jih je razvilo SES so bila določena v okvir PO (Van Gend 26/62; Costa/ENEL 6/64; Francovich C-6,9/90); • Zlasti z razvojem koncepta neposrednega učinka, konsistentne razlage in odškod. odgovornosti DČ; • Velik pomen za posameznika – posredni dostop do SES (neposredni zelo omejen – Royal Scholten-Honig, 103/77).
Trajanje postopkov pred Sodiščem ES Število zadev po vrstah postopkov
Vloženi predlogi za PO po DČ (1) Sodišče Beneluksa – zadeva Campina Melkunie, C-265/00
Člen 234 PES Sodišče je pristojno za predhodno odločanje o vprašanjih glede: a) razlage te pogodbe; b) veljavnosti in razlage aktov institucij Skupnosti in ECB; c) razlage statutov organov, ustanovljenih z aktom Sveta, kolikor je v teh statutih to predvideno. Kadar se takšno vprašanje postavi kateremu koli sodišču države članice in če to sodišče meni, da je treba glede vprašanja sprejeti odločitev, ki mu bo omogočila izreči sodbo, lahko to vprašanje predloži v odločanje Sodišču. Kadar je takšno vprašanje postavljeno v postopku, ki teče pred sodiščem države članice, zoper odločitev katerega po nacionalnem pravu ni pravnega sredstva, je to sodišče dolžno predložiti zadevo Sodišču.
Člen 68 PES 1. Člen 234 se uporablja za ta naslov (op. vizumi, azil, priseljevanje) v naslednjih okoliščinah in pod naslednjimi pogoji: če se postavi vprašanje o razlagi tega naslova ali o veljavnosti ali razlagi aktov institucij Skupnosti na podlagi tega naslova v postopku, ki teče pred sodiščem države članice, zoper odločitev katerega po nacionalnem pravu ni pravnega sredstva, to sodišče, če meni, da je za izrek njegove sodbe potrebna odločitev, od Sodišča zahteva, da odloči o tem vprašanju.
Člen 35 PEU • (Policijsko in pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah) • Sodišče ES je pristojno… podajati predhodne odločitve glede veljavnosti in razlage okvirnih odločb in odločb, glede razlage konvencij s področja tega poglavja ter glede veljavnosti in razlage ukrepov, ki jih izvajajo.
Člen 225 PES 3. Sodišče prve stopnje je pristojno za obravnavanje in odločanje o vprašanjih, predloženih v predhodno odločanje v skladu s členom 234, na posebnih področjih, določenih s statutom. Če Sodišče prve stopnje meni, da je glede neke zadeve potrebna načelna odločitev, ki bi lahko prizadela enotnost ali doslednost prava Skupnosti, lahko zadevo preda v odločanje Sodišču. Sodišče lahko izjemoma preverja odločitve Sodišča prve stopnje glede vprašanj, predloženih v predhodno odločanje, pod pogoji in v mejah, določenih v statutu, če obstaja resno tveganje, da bosta prizadeti enotnost ali doslednost prava Skupnosti.
Pristojnosti Sodišča ES • Razlaga PES; • Razlaga in veljavnost aktov, ki jih izdajajo institucije ES in ECB • tudi priporočil in mnenj • ne nujno neposredni učinek • ni potrebno, da se stranka pred NS sklicuje na pravo ES • Določena vprašanja glede pogodb med ES in tretjimi državami oz. organizacijami (vključno z mešanimi sporazumi, kot je STO sporazum); • Kadar to določajo akti Sveta.
Meje pristojnosti Sodišča ES • SES ni pristojno: • razlagati nacionalnega prava ali razsojati skladnosti nacionalnega prava s pravom ES; • odločati glede uporabe prava ES s strani nacionalnih sodišč; • V praksi odločitve Sodišča ES: • puščajo malo dvoma glede skladnosti nacionalnega prava s pravom ES; • Puščajo malo izbire nacionalnega sodnika glede uporabe prava ES.
Postopek PO ni pritožbeni postopek Pritožbeni postopek predpostavlja hierarhijo med sodišči; Pritožbena sodišča običajno lahko razveljavijo odločitev nižjih sodišč; Odločitev za pritožbo je na strankah.
Postopek • Postopek sodelovanja med SES in nacionalnimi sodišči; • Vmesni postopek: • Spoznanje sodnika sodišča DČ, da gre za problem prava ES in formulacija vprašanja; • Postopek pred Sodiščem ES; • Odločitev nacionalnega sodišča v kontekstu odgovorov, ki jih prejme od Sodišča ES.
Pojem ‘sodišče ali tribunal’ • Koncept Skupnosti; široka razlaga – ime organa ni odločilno: Dorsch Consult, C-54/96 – zvezni nadzorni odbor za javna naročila; Broekmeulen, 246/80 – pritožbeni organ zdravniške zbornice; Cartesio, C-210/06 – sodni register; ne pa: Corbiau, C-24/92 – davčna uprava; X, C-74/95 – tožilec; • Faktorji presoje • Ustanovitev z zakonom – vez z DČ (tudi zunanji teritoriji – Kaefer, C-100/89 - tribunal s Tahitija); • Stalnost; • Obvezna pristojnost; • Postopek inter partes; • Uporaba prava; • Neodvisnost. • SES nedosledno presoja te kriterije (kritika AG v de Coster, C-17/00).
Pojem ‘sodišče ali tribunal’ • Za ‘sodišče ali tribunal’ so v praksi SES veljala razsodišča za priseljence, poklicni disciplinski organi, telesa za revizijo javnih naročil, davčna razsodišča… • Problem glede arbitraž: • Nordsee, 102/81 – neodvisen arbiter GZ (NE); • Denuit, C-125/04 – arbitražni senat Belgijskega odbora za spore glede potovanj (NE); • Vaasen Goebbels, 61/65 – nizozemski arbitražni tribunal za socialno zavarovanje (DA); • Bistvena je obvezna pristojnost arbitraže in javni element (Danfoss, 109/88)
Formulacija vprašanja • NS mora SES dati dovolj informacij; • Vsebina zahtevka: • Kratek pregled dejstev; • Povzetek opravljenih procesnih dejanj; • Tožnikov zahtevek; • Odgovor tožene stranke; • Najpomembnejši argumenti strank glede prava ES; • Obrazložitev nacionalnega sodišča – razlogi za PV; • Osnove nacionalnega prava; • Morebiten predlog zaključka – SES ni vezano.
Formulacija vprašanja • Abstraktno, natančno, razumljivo; čeprav SES precej fleksibilno (a vedno manj!); • NS svobodno glede: • Oblike ref. vprašanja: v sodbi, sklepu, odredbi • Formulacije vprašanja: neposredno, posredno, enostavno • Razlogov za vprašanje • Vprašanje se mora nanašati na resničen spor - ne sme iti za splošno, hipotetično ali zgolj akademsko vprašanje (Foglia proti Novello, 104/79 in 244/80; Bacardi C-318/00; Meilicke, C-83/91; kaj pa Mangold, C-144/04???); • Spor se mora nanašati na pravo ES – SES ne odloča v povsem notranjih zadevah; • Vprašanje mora biti bistveno za rešitev spora.
Primer dvoma I • Šesta DDV direktiva – oprostitev plačila DDV za: določene storitve, ki so tesno povezane s športom ali telesno vzgojo in jih nepridobitne organizacije opravijo posameznikom, ki se ukvarjajo s športom ali telesno vzgojo (…).« V zadevi C-253/07, Canterbury HockeyClub sporen izraz ‘posameznikom’ – ker se lahko s športom ukvarjajo le fizične osebe, ali se oprostitev potem nanaša zgolj na storitve njim, ali lahko tudi športni klubi veljajo za takšne ‘posameznike’? V drugih jezikovnih različicah se namreč pojavi izraz osebam (persons, Personen). 18
Primer dvoma II • Člen 3 Direktive 96/72 o napotitvi delavcev: • Načelo uporabe prava države gostiteljice glede • … • Minimalne plače… • Zadeva Laval, C-341/05: • Ali minimalna plača pomeni običajno plačilo za delo na določenem območju?
Primer dvoma III Člen 28 PES: Količinskeomejitvepriuvozu in vsiukrepi z enakim učinkommeddržavamičlanicami so prepovedani. Cassis de Dijon – 120/78: Nemško sodišče vpraša: ali v obseg UEU sodi tudi določitev minimalne vsebnosti alkohola v alkoholnih pijačah, zaradi katerih tradicionalni proizvodi iz drugih DČ, ki ne dosegajo te minimalne meje, ne smejo prodajati v Nemčiji? 20
Obvezna ali opcijska postavitev? • SES odgovarja na vprašanja na zahtevo sodišč ali tribunalov DČ; • V praksi dajo pobudo stranke, lahko pa to stori samo nacionalno sodišče tudi v nasprotju z voljo strank; • AG Maduro (Cartesio, C-210/06):višja sodišča DČ ne morejo zavezati nižjih sodišč, da prekličejo zahtevo po predhodni odločitvi; • Razlikovati: • nižja sodišča – lahko zastavijo vprašanje (morajo, ko je sporna veljavnost akta ES!); • sodišča zadnje instance – morajo zastaviti vprašanje o razlagi in veljavnosti prava ES; • Instanca se presoja v konkretnem primeru; • Obveznost postavitve VPO ne obstaja v 3 primerih: • vprašanje ni relevantno (odločujoče) za rešitev spora; • acte clair • acte éclairé
Acteéclairé • Sodišče DČ ne zastavi VPO, ko je SES že podalo odgovor (Da Costa, 30/62, CILFIT, 283/81) • Obstoj predhodne sodbe pomeni odpad obveznosti postavitve VPO; • Tudi če vprašanji nista povsem identični; • SES nacionalna sodišča opogumlja k temu, da se oprejo na prejšnje odločbe SES; • Odločbe SES formalno nimajo narave precedensov, dejansko pa ustvarjajo nadrejeni položaj SES; • To ne pomeni, da sodišča DČ ne smejo postaviti ponovnega vprašanja – SES lahko spremeni predhodno odločitev (ICC, 66/80; Comitology (1988) in Chernobyl (1990)).
Acteclair • Doktrina fr. upravnega prava; • sodišče DČ tudi takrat ne zastavi VPO, ko o pravu ES še ni bila izdana sodba, če meni, da je pomen določila prava ES tako jasen, da ne zastavlja upravičenega dvoma (CILFIT, 283/81); • Alibi nac. sodišč za nepostavljanje VPO.
SES lahko odgovor tudi zavrne “Zavrnitev predloga (za predhodno odločitev SES) nacionalnega sodišča je mogoča samo, če je jasno, da zahtevana razlaga prava Skupnosti nima nobene zveze z dejanskim stanjem ali predmetom spora o glavni stvari, če je problem hipotetičen ali če Sodišče nima na voljo pravnih in dejanskih elementov, ki so potrebni za to, da bi lahko na zastavljena vprašanja dalo uporabne odgovore.” Amurta, C-379/05, točka 64
Foto-Frost doktrina Nacionalno sodišče lahko presodi, da je akt ES veljaven, ne more pa presoditi, da ni veljaven; V primeru dvoma o veljavnosti akta ES, je VPO zmeraj obvezno (Firma Foto-Frost, 314/85)
Odgovornost DČ za ravnanje sodišč • Köbler proti Avstriji, C-224/01; • SES: DČ je lahko odškodninsko odgovorna po načelih iz zadeve Francovich za delovanje sodišč v nasprotju s pravom ES; • Primer kršitve: kršitev člena 234 (3) PES; • Odgovornost velja v primeru, ko je sodišče očitno kršilo svoje obveznosti iz člena 234(3) PES; • V zadevi Köbler kršitev ni bila očitna, ampak je šlo za pomoto v dobri veri.
Posredna presoja zakonitosti aktov ES • “Sodišče je pristojno za predhodno odločanje o vprašanjih glede … veljavnosti in razlage aktov institucij Skupnosti in ECB” • Manj strogi pogoji za posameznike kot po členu 230 PES: • Časovni okvir; • Uredbe, direktive, odločbe. • Ali res lahko izbirajo? • TWD Textilwerke, C-188/92: tožnik, ki bi lahko izpodbijal po členu 230 PES, pa je dopustil, da se je rok za to iztekel, ne more izpodbijati po členu 234 PES; • Eurotunnel, C-408/95: izpodbijanje preko nac. sodišča dopustno, ker ni bilo očitno, da bi bila tožba po členu 230 PES možna. • Slabosti posredne presoje: • Vezanost na nacionalno sodišče; • Včasih težko najti toženca.
Nujni postopek predhodnega odločanja • Za obravnavanje predlogov za sprejetje predhodnih odločb, ki se nanašajo na območje svobode, varnosti in pravice; • glede policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah; • glede vizumov, azila, priseljevanja in drugih politik v zvezi s prostim gibanjem oseb, vključno s pravosodnim sodelovanjem v civilnih zadevah; • O uporabi nujnega postopka odloči SES – kadar je to nujno, t. j. predvsem , ko je od odgovora na VPO odvisen: • pravni položaj osebe, ki je zaprta oziroma ji je odvzeta prostost; • pristojnost sodnika, ki odloča v sporu glede roditeljske pravice ali varstva otrok. • Nujni postopek poenostavlja različne stopnje postopka pred Sodiščem ES, hkrati pa je tako za Sodišče ES kot za stranke in druge udeležence v postopku, zlasti DČ, zelo zahteven; • Prvi primer: Rinau, C-195/08 PPU
Učinki odločbe • Odločba SES je naslovljena na sodišče, ki je postavilo vprašanje; • Ne gre le za mnenje; nac. sodišče je na sodbo (ali obrazloženi sklep) vezano; • Nanjo se lahko/se morajo opreti tudi druga sodišča in tribunali DČ (precedens); • Sodba ima precedenčni in multilateralni (ne bilateralni) učinek na vsa sodišča in tribunale; • SES ima položaj vrhovnega sodišča v pravnem sistemu ES.
Stroški • O stroških ne odloča SES, ampak nac. sodišče; • Stroške nosijo DČ in ne stranke; • Zato da se zagotovi uporaba postopka PO; • Da se ne izločijo zadeve z nizko vrednostjo spora, vendar s potencialno velikim pomenom za pravo ES. • SES odloči: “Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.”