1 / 5

ločitev forme od vsebine: sociologija kot znanost o oblikah človekovega združevanja

Georg Simmel: mesto kot socialna forma I. ločitev forme od vsebine: sociologija kot znanost o oblikah človekovega združevanja DIADA IN TRIADA:. A. A. B. B. C. Razlika ni samo v kvantiteti, temveč v kvaliteti družbenih Odnosov; skupine s tremi ali več osebami zahtevajo vzpostavitev

nonnie
Download Presentation

ločitev forme od vsebine: sociologija kot znanost o oblikah človekovega združevanja

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. Georg Simmel: mesto kot socialna forma I. • ločitev forme od vsebine: sociologija kot znanost o oblikah človekovega združevanja • DIADA IN TRIADA: A A B B C Razlika ni samo v kvantiteti, temveč v kvaliteti družbenih Odnosov; skupine s tremi ali več osebami zahtevajo vzpostavitev “nadpersonalnega” okvira, ki transcendira individualna razmerja parov.

  2. DRUŽBENI UČINKI VELIKOSTI • formalna socialna kontrola nadomesti običaje; • individualna vključenost se razprši v širših družbenih krogih, • obseg individualne svobode naraste; • značaj družbenih donosov je bolj neoseben; • individualna samozavest se krepi • Družbeni učinki modernosti: • modernizacija vs. modernost; • delitev dela, • vzpostavitev denarne ekonomije, ki se veže na kvantifikacijo;

  3. Georg Simmel: mesto kot socialna forma II. • Učinki delitve dela: • fragmentarizira in segmentarizira družbeno življenje (ločitev dela in stanovanja) • stopnjuje samozavest - neskončna raznovrstnost - egoizem, individualizem; Stopnjevanje psihičnega življenja; • alienacija posameznika od celotnega kulturnega sveta; ločuje kreacijo od kreatorja; • Za mestno obnašanje značilne oblike: • neosebnost • uglajenost/blaziranost • rezerviranost. • H.P. Bahrdt: sorgfaeltig gepflegte Distanz (skrbno negovana distanca)

  4. SIMMEL: SOCIOLOGIJA PROSTORA I. • Kot možnost sobivanja – socializacije (Kant) – socializacijske oblike • izključnost prostora in njegova edinstvenost • meja: znotraj meje le en lastnim normam podrejen svet • Meja ni prostorsko dejstvo s sociološkimi učinki, temveč • sociološko dejstvo, ki se oblikuje prostorsko • prostor kot fiksacija, ki jo omogoča vsebinam • “Kraj zaradi večje čutne nazornosti, ki jo ima za spomin • običajno razvije večjo asociativno moč, tako da se prav • kraj (...) spominu kaže kot nerazdružljivo povezan • z njim” Nadaljevanje ...

  5. SIMMEL: SOCIOLOGIJA PROSTORA II. Učinek prostorske bližine ali oddaljenosti: • Odnosi na veliko razdaljo predpostavljajo določeno intelektualno • razvitost • čutni značaj lokalne bližine pa kaže, da smo z ožjim sosedstvom • v prijateljskem ali sovražnem odnosu • Obojestranska indiferentnost se izključuje sorazmerno s prostorsko • bližino • Koncentracija ali razpršenost v prostoru: dve strategiji • obramba s pomočjo koncentracije (jata) • ali s pomočjo razpršenosti – sodelovanje z različnih • točk

More Related