180 likes | 364 Views
o kakšnem pravu govorimo, EU ali ES? so pravni viri različni v EU in v ES? ali različno učinkujejo?. Skupnost - Rechtsgemeinschaft. Pravni viri pisani in nepisani primarni, sekundarni in terciarni. Značilnosti najpoglavitnejših pravnih virov. Primarni pravni viri, predvsem Pogodba o ES
E N D
o kakšnem pravu govorimo, EU ali ES? • so pravni viri različni v EU in v ES? • ali različno učinkujejo?
Skupnost - Rechtsgemeinschaft • Pravni viri • pisani in nepisani • primarni, sekundarni in terciarni
Značilnosti najpoglavitnejših pravnih virov • Primarni pravni viri, predvsem Pogodba o ES • dogmatično veljavna, • potrebuje ratifikacije za veljavnost v DČ, • ima enovit karakter – v smislu absolutne prednosti pred drugimi viri (je hierarhična sekundarnim in terciarnim pravnim virom) • ločimo t.i. Grundsatznormen in Sachgebietsvorschriften • C-26/78: PES je podlaga, okvir, meja za sprejemanje sekundarne zakonodaje
Imamo opravka z novim pravnim redom… • Ko se srečata dva pravna reda smo soočeni s kolizijo … kako jo rešiti? Pravo Skupnosti prihaja s … svojimi, avtonomnimi, posebnimi… pravili (primer 26/62, Van Gend & Loos, ...)
Razmerje med pravnim redom Skupnosti in nacionalnimi pravnimi redi • prednostna uporaba (primarnost) prava Skupnosti • neposredna uporaba, • neposredni učinek, • konsistentna razlaga, • avtonomnost prava Skupnosti
Neposredni učinek • Kaj je to? • Kakšna je razlika do neposredne uporabe? • Kako to razliko vidi posameznik in kako država članica? • Komu je neposredni učinek namenjen? • Kateri procesni inštitut prava Skupnosti je namenjen uresničevanju neposrednega učinka? • Kakšen namen neposredni učinek zasleduje? • Kdaj neposredni učinek ni mogoč? • Kaj je posamezniku na voljo, ko ni neposrednega učinka? • Je neposredni učinek še vedno “in” ali je to že “izpeta” tema? C-140/05
Neposredna uporabnost/neposredni učinek • neposredna uporabnost je povezana z aktom in ne z normo • kaže tudi na hierarhijo – pove kakšen rang ima akt Skupnosti do nacionalnega prava • za zakonodajalca pomeni: ex ante – katera nižja pravila morajo biti skladna z višjimi • za sodnika in uradnika: ex post – kateri višji akt prevlada nad nižjim • neposredni učinek: norma, kot opisana spredaj – mora biti v neposredno uporabnem aktu • pomeni takojšnje varstvo pravic pred nacionalnimi državnimi organi in sodišči • je odraz dejstva, da posamezniki pripadajo dvema pravnima redoma (nadnacionalnim in nacionalnim)...
Velja neposredni učinek za vse pravne akte Skupnosti? • Ustanovitvene pogodbe(26/62, Van Gend & Loos,...) • Uredbe(50/76, KOM v. Italiji, Amsterdam Bulb,…) • Odločbe (9/79, Fraz Grad,…) • Mednarodne pogodbe(21-24/72, Fruit Company, 270/80, Polydor,…) • Direktive(Van Duyn, Ratti, Becker, Marshall, Von Colson, Frankovich,…)
Načelo lojalne ali tudi konsistentne razlage Izredno težka naloga za državne organe in sodišča… “The obligation to interpret a provision of national law in conformity with a directive arises whenever the provision in question is to any extent open to interpretation. In those circumstances the national court must, having regard to the usual methods of interpretation in its legal system, give precedence to the method which enables it to construe the national provision concerned in a manner consistent with the directive.” Primeri 14/83, Von Colson and Kamann, C-106/89, Marleasing, C-271/91, Marshall, C-91/92, Faccini Dori, C-456/98, Centrosteel… …
Pravila, ki se uporabijo pri “konsistentni razlagi” • katero pravo se razlaga? • ali dobi pravo Skupnosti neposredni učinek? • se razlaga pravilo sprejeto pred ali po veljavnosti direktive? • ali je načelo vezano samo na pravilo, ki ga je država članica sprejela kot izvedbo direktive? • kje so meje “konsistentne razlage”? • je mogoče “konsistentno razlago” uporabiti v horizontalnih razmerjih? • kdo odloča, ali je “konsistentna razlaga” mogoča? • ali “konsistentna razlaga” pomeni, da se nacionalno pravo ne uporabi ali pa, da se uporabi v drugačni vsebini?
Ponazorimo povedanoz nekaj primeri … odločimo se med neposrednim učinkom in konsistentno razlago
…davčni primer! Podjetje NN izda račun neki občini, pa nato še istega nekemu drugemu podjetju, ki je davčni zavezanec. Prvi je izdan na podlagi resničnega posla, pri drugem posla ni. Samo račun. Drugi odbije DDV na računu. Inšpekcija to ugotovi. Od drugega podjetja zahteva, da vrne odbiti DDV, od prvega pa, da plača oba DDV-ja, tako na prvem, kot na drugem računu… • Inšpektor pravi, da 12. člen ZDDV določa…