Razvoj splošnih načel prava EU

1. Razvoj splošnih načel prava EU Filozofska fakulteta, 4. 11. 2009

2. Rojstvo: splošna pravna načela kot sredstva za zapolnjevanje praznin • Utemeljena v mednarodnem javnem pravu z zasukom od sprejemljivosti sodb non liquet. • Splošna načela so potrebna, če naj Sodišče izpolnjuje svojo vlogo po (današnjem) 220. členu PES. • Odraz funkcionalnega pristopa k integraciji z doseganjem ustavno nevtralnih ciljev.

3. Združene zadeve 7/56 in 3-7/57 Algera: • The possibility of withdrawing such measures is a problem of administrative law, which is familiar in the case-law and learned writing of all the countries of the Community, but for the solution of which the Treaty does not contain any rules. Unless the Court is to deny justice it is therefore obliged to solve the problem by reference to the rules acknowledged by the legislation, the learned writing and the case-law of the member countries.

4. Združene zadeve 7/56 in 3-7/57 Algera: • Možnost razveljavitve [spornih] ukrepov je vprašanje upravnega prava, ki je znano sodni praksi in znanstvenim razpravam vseh držav Skupnosti, a za rešitev katerega Pogodba ne vsebuje nobenih pravil. Če naj Sodišče ne odreče sodnega varstva, mora to vprašanje torej rešiti s sklicevanjem na pravila, ki jih poznajo zakonodaja, znanstvena dela in sodna praksa držav članic.

5. Prva preobrazba: od zapolnjevanja praznin k presoji zakonitosti prava Skupnosti • Zasuk je prav tako funkcionalen, vsaj deloma odvisen od pričakovanega odločanja s kvalificirano večino in krizo demokratične legitimnosti. • Človekove pravice “nenadoma” prepoznane kot nezapisani, a temeljni gradniki prava Skupnosti. • Splošna pravna načela postanejo merila veljavnosti prava Skupnosti in orodja za njegovo razlago.

6. Razmah splošnih načel po obsegu in dometu • Pri prepoznanju načel Sodišče “črpa navdih” iz pravnih redov držav članic, a ko so enkrat vključena v pravo Skupnosti, načela težijo k razmahu do svojih logičnih meja in učinkujejo tudi na področjih, na katerih sprva niso bila mišljena. • Razvoj predvsem s sodno prakso SES: klasična procesna jamstva (npr. pošteno sojenje, ne bis in idem, načelo prepovedi diskriminacije) a tudi splošnejši pojmi (npr. načelo “opreznosti”, načelo “ustreznega izvajanja oblasti”).

7. Druga preobrazba: od nezapisanih sodnih načel k zapisanim političnim načelom • Reakcija držav članic na nebrzdano delovanje Sodišča ES. • Časovno sovpada s formalno preobrazbo omejene gospodarske skupnosti v politično unijo. • To preobrazbo (vloge) načel lahko razumemo tako kot poskus zamejitve pristojnosti Skupnosti (npr. z “dodelitvenim” načelom subsidiarnosti v 5. členu PES) kot tudi kot poskus “trženja” ideje EU širši javnosti (npr. z idejo državljanstva Unije).

8. Splošna pravna načela med pravom in politiko Morda delno tudi želja, da bi “zgodbo o uspehu” pravnih načel uporabili za izgradnjo politične identitete Unije: • Npr. kodifikacija köbenhavnskih političnih meril za članstvo kot temeljnih načel prava Skupnosti. • Trenutni zasuk: splošna (pravna) načela postajajo temeljne (politične) vrednote – gre zgolj za terminološko spremembo?

9. Article 6(1) TEU: The Union is founded on the principles of liberty, democracy, respect for human rights andfundamental freedoms, and the rule of law, principles which are common to the Member States. Article 11 TEU (CFSP): The Union shall define and implement a common foreign and security policy covering all areas offoreign and security policy, the objectives of which shall be: — to safeguard the common values, fundamental interests, independence and integrity of the Union inconformity with the principles of the United Nations Charter, — […] — to develop and consolidate democracy and the rule of law, and respect for human rights andfundamental freedoms. Article 2 TCE and 2 Lisbon TEU: The Union is founded on the values of respect for human dignity, freedom, democracy, equality, the rule of law and respect for human rights, including the rights of persons belonging to minorities. These values are common to the Member States in a society in which pluralism, non-discrimination, tolerance, justice, solidarity and equality between women and men prevail. Article 292(1) TCE (CFSP) and 21(1) Lisbon TEU: The Union's action on the international scene shall be guided by the principles which haveinspired its own creation, development and enlargement, and which it seeks to advance in the widerworld: democracy, the rule of law, the universality and indivisibility of human rights and fundamentalfreedoms, respect for human dignity, the principles of equality and solidarity, and respect for theprinciples of the United Nations Charter and international law.

10. Člen 6(1) PEU: Unija temelji na načelih svobode, demokracije, spoštovanja človekovih pravic in temeljnihsvoboščin ter pravne države, na načelih, ki so skupna vsem državam članicam.. Člen 11 PEU (SZVP): Unija določi in izvaja skupno zunanjo in varnostno politiko, ki zajema vsa področja zunanjein varnostne politike in katere cilji so: — zaščititi skupne vrednote, temeljne interese, neodvisnost in celovitost Unije skladno z načeliUstanovne listine Združenih narodov, — […] — razvijati in utrjevati demokracijo in načelo pravne države ter spoštovanje človekovih pravic intemeljnih svoboščin. Člen 2 PUE in 2 post-lizbonske PEU: Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin. Te vrednote so skupne vsem državam članicam v družbi, ki jo označujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost ter enakost žensk in moških. Člen 292(1) PUE in 21(1) post-lizbonske PEU: Unijo pri njenem delovanju na mednarodni ravni vodijo načela, ki so bila podlaga njenega nastanka, razvoja in širitve in ki jih želi s svojim delovanjem tudi spodbujati v svetu: demokracija, pravna država, univerzalnost in nedeljivost človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spoštovanje človekovega dostojanstva, enakost in solidarnost ter spoštovanje načel Ustanovne listine Združenih narodov in mednarodnega prava.

11. Konkretna načela (1): temeljni načeli naddržavnega pravnega reda EU načelo neposrednega učinka + načelo primarnosti (nadrejenosti) = naddržavni pravni red

12. Konkretna načela (2): Načela za doseganje ravnovesja med EU in državami članicami • Načela subsidiarnosti, sorazmernosti in zakonitosti (legalitete) – 5. člen PES: Skupnost deluje v mejah pristojnosti in ciljev, ki jih določa ta pogodba. Skupnost na področjih, ki niso v njeni izključni pristojnosti, ukrepa v skladu z načelom subsidiarnosti, vendar le če in kolikor države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev predlaganih ukrepov in jih torej zaradi obsega ali učinkov predlaganih ukrepov laže doseže Skupnost. Noben ukrep Skupnosti ne sme prekoračiti okvirov, ki so potrebni za doseganje ciljev te pogodbe.

13. Konkretna načela (2): Načela za doseganje ravnovesja med EU in državami članicami • Dolžnost lojalnega sodelovanja: • Pogodbeni temelj – člen 10(1) PES: Države članice sprejemajo vse ustrezne ukrepe, splošne ali posebne, da bi zagotovile izpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz te pogodbe ali so posledica ukrepov institucij Skupnosti. Tako olajšujejo izpolnjevanje nalog Skupnosti. • Razmah s sodno prakso Sodišča ES.

14. Konkretna načela (2): Načela za doseganje ravnovesja med EU in državami članicami • Vrsta konkretnih dolžnosti za sodišča držav članic: • dolžnost neuporabe neskladnega nac. pravila, ki bi poseglo v uporabo prava Skupnosti (106/77 Simmenthal) • dolžnost uporabe ali celo iznajdbe pristojnosti za zagotovitev sodnega varstva (C-213/89 Factortame) • dolžnost uporabe prava EU ex offo (C-312/93 Peterbroek) • dolžnost prisoditve odškodnine za kršitve DČ (C-6 in 9/90 Francovich) • dolžnost skladne razlage nac. prava s pravom EU (14/83 Von Colson in C-106/89 Marleasing)

15. Konkretna načela (2): Načela za doseganje ravnovesja med EU in državami članicami • Načelo solidarnosti: • Solidarnost ena temeljnih nalog povezovanja po členu 1(3) PEU in 2. členu PES. • Sodišče ES jo uporablja kot splošno načelo, zlasti v povezavi s sistemi socialne varnosti in državljanstvom EU. • Velik razmah predviden z Listino o temeljnih pravicah in Lizbonsko pogodbo.

16. Konkretna načela (3): Načela za varstvo posameznikovih pravic • Načelo učinkovitega sodnega varstva: • Eno krovnih načel pravice do sodnega varstva oziroma procesnega jamstva prava EU, razvito s sodno prakso Sodišča ES (33/76 Rewe in 14/83 Von Colson). • Sestavljeno iz načel učinkovitosti in enakovrednosti: • uveljavljanje skupnostnih pravic ne sme biti “praktično nemogoče ali čezmerno oteženo” (načelo učinkovitosti); • poleg tega pa ureditev skupnostnih pravic ne sme biti “manj ugodna” kot pri podobnih domačih okoliščinah (načelo enakovrednosti).

17. Konkretna načela (3): Načela za varstvo posameznikovih pravic • Načelo enakosti oziroma prepovedi diskriminacije: • Edino klasično “ustavno” načelo iz Rimske pogodbe. • Zdaj 12. člen PES (prepoved diskriminacije na podlagi državljanstva) in 141. člen PES (enako plačilo za enako delo); z Amsterdamsko pogodbo dodan tudi nov 13. člen PES, ki omogoča sprejemanje ukrepov za boj proti diskriminaciji. • Že dolgo se nanj sklicuje tudi Sodišče ES.

18. Konkretna načela (3): Načela za varstvo posameznikovih pravic • Načelo pravne določnosti: • Zahteva jasnost in natančnost pravil, da lahko posamezniki poznajo svoje pravice in obveznosti ter ustrezno ukrepajo (npr. 169/80 Gondrand Frères in C-110/03 Belgija proti Komisiji).