Zaznavanje tveganj, ki jih predstavljajo nalezljive bolezni in z njimi povezani dogodki

1. Zaznavanje tveganj, ki jih predstavljajo nalezljive bolezni in z njimi povezani dogodki Tatjana Frelih Letno srečanje Sekcije za preventivno medicino Portorož, 26.11.2011

3. zurnal24.si E.coli tudi v Sloveniji Slovenj Gradec. V Splošni bolnišnici Slovenj Gradec so v prvem testu enega od bolnikov odkrili bakterijo E.coli. Bolnik je bil v bolnišnico sprejet pred tednom dni, v četrtek pa so ga odpustili. “V soboto je bil na kontroli in ni imel nobenih težav. Ni bil v tujini, kar potrjuje sum, da je dejansko bakterija že dalj časa prisotna.

4. NAMEN ? Zgodnje zaznavanje in ocena tveganja za javno zdravje je predpogoj za učinkovito odzivanje na način, ki je sorazmeren grožnji in zagotavlja največjo možno zaščito državljanov.

5. KAKO ? Epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni na osnovi kazalnikov (indicator based surveillance) • Prijave nalezljivih bolezni, • Laboratorijski vzorci - rezultati, • Vitalna statistika (umrljivost), • Sentinel spremljanje (gripa), • Registri, • Raziskave, ankete, • Drugi podatkovni sistemi (zdravstvo) • Drugi viri podatkov (veterina)

6. KAKO ? Epidemiološko spremljanje na osnovi dogodkov (event based surveillance) • Zaznavanje, poročanje, potrjevanje in ocenjevanje izbruhov ali skupkov (clustrov) znanih ali neznanih nalezljivih bolezni, • ter nenavadnih dogodkov s pomočjo nestrukturiranih, takojšnih poročil iz uradnih in drugih virov, časopisnih novic ali govoric,

7. KAJ SO LAHKO NENAVADNI DOGODKI ? Za klinika: • vsak izbruh nalezljive bolezni; • vsaka neznana ali neobičajna bolezen; • katerikoli drug sindrom s potencialom širjenja, ki je neobičajen zaradi: povečane frekvence, ozadja nastanka, klinične slike in resnosti obolenja. Za mikrobiologa: • Prejeti vzorci, ki so nenavadni zaradi : frekvence, ozadja nastanka, spremljajoče klinične slike; • Rezultati opravljenih testov zaradi : števila izoliranih enakih tipov/serotipov povzročitelja, protimikrobne odpornosti, težave pri določitvi protimikrobne občutljivosti ali neuspešnosti testiranja;

8. KAKO ? Sistem preiskovanja informacij (epidemioloških) (Epidemic intelligence - Paquet et al. 2006) • poudarja vključevanje informacij, ki jih pridobimo na podlagi epidemiološkega spremljanje nalezljivih bolezni, • ter na podlagi spremljanja dogodkov (event based surveillance) in predstavlja integracijo obeh načinov • Poudarek je na vseh dogodkih, ki imajo lahko resne zdravstvene posledice in ne le tistih, ki so povezani z nalezljivimi boleznimi

9. Sistem preiskovanja informacij(Epidemic intelligence ) Epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni(indicator based surveillance) Epidemiološko spremljanje na osnovi dogodkov (event based surveillance) Podatki Dogodki Signal Odziv javnozdravstvene službe Ukrepanje

10. TEŽAVE? • Zdravniki v ambulanti in bolnišnicah se pogosto ne prepoznajo kot javnozdravstveni delavci, oziroma njihovi partnerji, zanima jih posameznik in zdravljenje posameznika; • So pa običajno prvi v “bojni liniji”, ker se običajno prvi srečajo s primerom in morajo pomisliti tudi o možnosti širjenja bolezni; • Od ukrepanja pri prvem primeru je pogosto odvisno: • širjenje bolezni, • omejitev bolezni; • Dolžni so poskrbeti za bolnika in posredovati informacijo tistim, ki morajo dogodek oceniti (ocena tveganja) in ustrezno ukrepati; • Ni nujno, da se vsak dogodek konča z javnozdravstvenimi ukrepi!

11. POROČANJE JE ZAČETEK DIALOGA ! Zdravniki (v ambulanti, bolnišnici), mikrobiologi in drugi Epidemiologi, javnozdravstveni delavci na območnih zavodih za zdravstveno varstvo, Inštitut za varovanje zdravja Nacionalna kontaktna točka (NFP – IHR) WHO, ECDC (EWRS)

12. KAJ SE ZGODI, KO POROČATE? • Izmenjava informacij med kliniki in javnozdravstveniki je ključnega pomena; • Zaradi tega ne boste imeli več dela, kvečjemu manj; • Če niste prepričani poročati ali ne, raje poročajte! • Javnozdravstveniki morajo biti pripravljeni: • obdelati vsako informacijo, • izdelati resno oceno tveganja, če je potrebno, • ukrepati na način, ki je ustrezen grožnji !

13. NAMESTO ZAKLJUČKA ? “ Znano je, da se naša vrsta ne odlikuje pri realnem ocenjevanju tveganja, zato so takšni odzivi razumljivi. Triodstotne možnosti, da bomo zaradi nekega prirojenega gena zboleli za rakom, ne znamo primerjati s sedemnajstodstotno verjetnostjo, da nas bo zaradi hitre hrane pred petdesetim letom zadela kap. Vendar se bomo te veščine verjetno morali priučiti, saj nas čaka vse več odločitev, o katerih nam doslej zaradi pomanjkanja informacij ni bilo treba razmišljati. Ne samo glede vašega življenja”. Intervju z britansko znanstvenico Frances Ashcroft, ki predava na Oxfordu Lenart J. Kučić, Sobotna priloga, 23.10.2011