1 / 29

PRAVO IN EKONOMIKA EU

PRAVO IN EKONOMIKA EU. TEORIJA IN PRAKTIČNI UČINKI EKONOMSKIH INTEGRACIJ - 1. 1. PROSTA TRGOVINA. predstavlja “ first best ” - najboljšo možno ureditev maksimirala bi svetovno blagostanje zaradi raznih (političnih…) ovir ni mogoča nujna uporaba “ second best ” rešitev:

penelope-mcdowell
Download Presentation

PRAVO IN EKONOMIKA EU

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. PRAVO IN EKONOMIKA EU

  2. TEORIJA IN PRAKTIČNI UČINKI EKONOMSKIH INTEGRACIJ - 1

  3. 1. PROSTA TRGOVINA predstavlja “first best” - najboljšo možno ureditev maksimirala bi svetovno blagostanje zaradi raznih (političnih…) ovir ni mogoča nujna uporaba “second best” rešitev: - območje proste trgovine ali carinska unija lahko pomenita premik k prosti trgovini in povečata blagostanje (čeprav ga ne maksimirata)

  4. LIBERALIZACIJA SVETOVNE TRGOVINE SKOZI ČAS Vir: http://www.wto.org/english/tratop_e/dda_e/symp04_pp_heydon_e.ppt.

  5. POGAJANJA V OKVIRU WTO Vir: http://www2.econ.uu.nl/users/marrewijk//global/figures%20tables/ch10%20final%20tables.pdf

  6. RAST SVETOVNEGA IZVOZA (%) Vir: WTO.

  7. RAST BDP IN RAST TRGOVINE V OBDOBJU EKONOMSKE KRIZE Opomba: države OECD, 2008-2009. Vir: OECD.

  8. 2. CARINE IN DRUGE OMEJITVE TRGOVINE carine: - davek na uvoženo/izvoženo blago/blago v tranzitu - ad valorem ali specifične (količinske) - funkcije: fiskalna, zaščitna - prohibitivna carina kvote: fizična ali vrednostna količina blaga, ki se lahko uvozi ali izvozi v določenem obdobju, običajno enem letu

  9. subvencije: - ekonomska korist oziroma finančna pomoč države z namenom spodbuditi želeno aktivnost, vzdrževati cene na nizki ravni, obdržati nizko raven cen osnovnih produktov, ohraniti dohodke proizvajalcev strateških proizvodov, vzdrževati raven zaposlenosti, spodbuditi investicije, itd. - zniža tržno ceno druge omejitve: standardi, tehnični predpisi…

  10. UČINKI UVEDBE CARIN - 1 • ZMANJŠANJE POTROŠNJE (za LM) IN POTROŠNIŠKEGA DOBIČKA: ACHD • POVEČANJE PRIHODKOV PRORAČUNA: BCFG • POVEČANJE PRIHODKOV DOMAČIH PROIZVAJALCEV (ODEJ  OABK) • STROŠKI NEUČINKOVITE ALOKACIJE FAKTORJEV (EBF) in STROŠKI ZMANJŠANE POTROŠNJE (CGH)

  11. UČINKI UVEDBE CARIN - 2 potrošni učinek: zmanjšanje domače potrošnje za LM proizvodni (zaščitni) učinek: povečanje domače proizvodnje za JK uvozni učinek: zmanjšanje uvoza za JK+LM (vsota predhodnih učinkov) fiskalni učinek: povečanje prihodkov proračuna za AD*KL distribucijski učinek: višja cena  redistribucija dohodka od potrošnikov k (domačim) proizvajalcem

  12. UČINKI UVEDBE KVOT • podobni učinki kot pri carinah • sprememba pri distribuciji dohodka

  13. UČINKI UVEDBE KVOT - 2 potrošni učinek: zmanjšanje domače potrošnje za LM proizvodni (zaščitni) učinek: povečanje domače proizvodnje za JK uvozni učinek: zmanjšanje uvoza za JK+LM (vsota predhodnih učinkov) dohodkovni učinek: dohodek si v celoti “prilastijo” uvozniki (izjema: državna prodaja dovoljenj) distribucijski učinek: višja cena  redistribucija dohodka od potrošnikov k (domačim) proizvajalcem

  14. SIMULACIJA UČINKOV UVEDBE TRGOVINSKIH OMEJITEV Vir: di Mauro, Forstner, Lima (2010): The globaldownturnand its impacton euro areaexports andcompetitiveness, str. 35

  15. 3. EKONOMSKA INTEGRACIJA diskriminatorna ukinitev vseh ovir trgovini med dvema državama ob hkratni ustanovitvi institucij sodelovanja in koordinacije med tema državama intenzivnost tega sodelovanja je odvisna od oblike integracije pozitivna in negativna integracija (Tinbergen, 1954)

  16. SPORAZUM GATT (WTO) – ČLEN XXIV ustanovitev območja proste trgovine oz. carinske unije dopustna: - če se trgovinske omejitve do tretjih držav v povprečju ne povečujejo - ob odpravi vseh medsebojnih carin in drugih trgovinskih omejitev na večino proizvodov iz držav članic sporazuma - če do odprave trgovinskih ovir med članicami sporazuma pride v razumnem roku (manj kot deset let) v tem primeru integracija povečuje blagostanje

  17. STOPNJE GOSPODARSKE INTEGRACIJE

  18. INDEKS INSTITUCIONALNE INTEGRACIJE EGS-6 I=100  maksimalna integracija; Balassova klasifikacija (1961). Vir: Mongelli, Dorrucci, Agur (2005): What does European institutional integration tell us about trade integration?, str. 9.

  19. 4. PREFERENČNA LIBERALIZACIJA TRGOVINE ZNAČILNOSTI: opustitev uvoznih dajatev med državami članicami opustitev količinskih omejitev med državami članicami prost promet blaga med državami članicami vsaka država članica lahko uporabi lastne carinske stopnje proti tretjim državam  možnost izigravanja (pogosto velja: prost pretok blaga možen samo za notranje producirano blago; sicer de facto uveljavljene najnižje carine )

  20. POSLEDICE USTVARJANJE TRGOVINE (trade creation) – zamenjava dragih domačih produktov s cenejšimi produkti iz države članice PREUSMERITEV TRGOVINE (trade diversion) – zamenjava cenejših produktov iz držav nečlanic z dražjimi produkti iz države članice sprememba blagostanja odvisna od tega, kateri učinek prevlada: ustvarjanje trgovine  vpliva na ostali svet preusmeritev trgovine  vpliva na ostali svet

  21. večja učinkovitost proizvodnje kot posledica večje specializacije (v skladu z zakonom primerjalnih prednosti) zaradi liberalizacije trgov sodelujočih držav povečanje proizvodnje zaradi izboljšanega izkoriščanja ekonomije obsega kot posledice povečanja trga izboljšana pogajalska pozicija zaradi večje teže v mednarodnem prostoru, kar privede do izboljšanja pogojev menjave (nižje cene uvoženega blaga, višje cene izvoženega blaga) povečana konkurenca in večja učinkovitost izboljšana obseg in kvaliteta produkcijskih faktorjev zaradi tehnoloških sprememb in konkurenčnih pritiskov

  22. 5. CARINSKA UNIJA ZNAČILNOSTI: opustitev uvoznih dajatev med državami članicami opustitev količinskih omejitev med državami članicami prost notranji promet blaga med državami članicami skupne zunanje carine v EGS uveljavljena leta 1968

  23. UČINKI CARINSKE UNIJE - 1 KRIVULJA PONUDBE: prosta trgovina (SW) enake carine proti vsem državam (BEQT) carinska unija držav A+B (BRQT)

  24. UČINKI CARINSKE UNIJE - 2

  25. PRAKTIČNI UČINKI CARINSKE UNIJE - 1 Slika prikazuje delež uvoza v šestih članicah EGS : EEC 6: EGS – 6 Other 6 Europe: VB, Irska, Danska, Grčija, Španija, Portugalska Rest of World: ostali svet  Baldwin & Wyplosz 2009 The Economics of European Integration, 3rd Edition.

  26. PRAKTIČNI UČINKI (CARINSKE) UNIJE - 2 Delež uvoza iz članic EU-27, 2002, 2007 in 2009. Vir: Eurostat.

  27. PRAKTIČNI UČINKI (CARINSKE) UNIJE - 3 Vir: Mongelli, Dorrucci, Agur (2005): What does European institutional integration tell us about trade integration?, str. 16.

  28. HVALA ZA POZORNOST!

More Related