Uvajanje sprememb – ne hvala

1. Opisni kriteriji – zakaj, kako, kdaj? Uvajanje sprememb – ne hvala Vladimir Milekšič Vladimir Milekšič

2. Ugotavljanje (“merjenje”) znanja • Ocenjevanje se začne z ugotavljanjem usvojenega znanja v obliki posrednega merjenja. • Temeljni problem ugotavljanja znanja: • Učitelj ne more neposredno izmeriti učenčevega znanja, temveč lahko oceni le njegove ustne ali pisne odgovore, druge dejavnosti, izdelke..., zato v primeru ugotavljanja znanja lahko govorimo tudi o »posrednem merjenju«. • Temeljni problem “posrednega merjenja” znanja je veljavnost, objektivnost, občutljivost, standardiziranost in druge merske lastnosti takega “merjenja.”

3. Veljavnost • Ali z nalogo • Definiraj 1. in 2. Kirchhoffov zakon! • ugotavljamo razumevanje 1. in 2. Kirchhoffovega zakona? • Ali z nalogo • Z ampermetrom merilnega območja 0 do 10 A bi radi izmerili jakost toka, ki je približno 22 amperov. Ali je to mogoče in če je, kako? • ugotavljamo razumevanje 1. in 2. Kirchhoffovega zakona?

4. Veljavnost • Ali z vprašanjem • Kaj se bo zgodilo v vozlišču B, če se v vozlišču A poveča napetost za 5 V? ugotavljamo razumevanje 1. in 2. Kirchhoffovega zakona

5. Ali opisni kriteriji pripomorejo k večanju veljavnosti? • Področja (so tista znanja, spretnosti in veščine, za katere želimo, da bi jih učenci izgrajevali in razvijali v procesu izobraževanja in se navezujejo na cilje predmeta, npr. govorno sporočanje, pisno sporočanje pri tujem jeziku, utemeljevanje pri matematiki, delo z viri pri zgodovini, branje in razumevanje neumetnostnega besedila, tvorjenje neumetnostnega besedila itn.) • Kriteriji (tiste lastnosti izbranih področji, ki jih opredeljujejo kot kakovostna, npr. za področje tvorjenja neumetnostnega besedila: Upoštevanje temeljnih značilnosti besedilne vrste, ustreznost temi, upoštevanje značilnosti slušnega prenosnika, jezikovna pravilnost in ustreznost). • Opisi dosežkov (so opisi kakovosti dosežkov na posamezni stopnji - od optimalnega do minimalnega standarda, s katerimi opišemo kakovost izkazovanja določenega vidika znanja in veščin po določenem kriteriju). • Oblikovanje vprašanj, nalog, navodil z reševanjem (izvajanjem), katerimi učenec dokaže usvojeno znanje, spretnosti in veščine.

6. Učni sklop: Električni tokokrogKaj se bomo naučili (kvantiteta znanj)

7. Kaj se bomo naučili (kvantiteta miselnih spretnosti in veščin)

8. Kaj se bomo naučili (kvantiteta miselnih spretnosti in veščin)

9. Kako dobro se bomo naučili – kvaliteta znanj

10. Kako dobro se bomo naučili miselnih spretnosti in veščin

11. Kako dobro se bomo naučili miselnih spretnosti in veščin

12. Opisi dosežkov – optimalni in minimalni standardi

13. Opisi dosežkov – optimalni in minimalni standardi

14. Opisi dosežkov – optimalni in minialni standardi

15. Opisi dosežkov – optimalni in minimalni standardi

16. Oblikovanje preizkusa - področje znanja • Stopnja poznavanja (simbolov)

17. Oblikovanje preizkusa – področje znanja • Stopnja poznavanja (pojmov)

18. Oblikovanje preizkusa – področje znanja • Stopnja poznavanja (zakonitosti) • Stopnja poznavanja merskih enot

19. Oblikovanje preizkusa – področje znanja • Stopnja razumevanja (pojmov)

20. Oblikovanje preizkusa – področje znanja Stopnja razumevanja (zakonitosti)

21. Oblikovanje preizkusa – področje znanja Stopnja razumevanja (zakonitosti)

22. Oblikovanje preizkusa – področje znanja • Stopnja uporabe (simbolov) • Stopnja uporabe (pojmov)

23. Oblikovanje preizkusa – področje znanja • Stopnja uporabe zakonitosti

24. Oblikovanje preizkusa – področje spretnosti in veščin • Merjenje – kriterij pravilnosti postopka • Merjenje – kriterij natančnost merjenja

25. Oblikovanje preizkusa – področje spretnosti in veščin • Primerjanje – kriterij ustreznosti (pravilnosti) primerjav • Razvrščanje – kriterij ustreznosti (pravilnosti) uvrstitve • Induktivno in deduktivno sklepanje

26. Bloomova taksonomija

27. Marzanova taksonomija

29. Opisni kriteriji – holistični pristop • Področje: Tvorjenje besedila • Kriterij: Ustreznost govornega nastopanja • Opisi dosežkov:

30. Opisni kriteriji – analitični pristopPodročje: Govorno sporočanje • Kriteriji: Opisi dosežkov • Upoštevanje temeljnih značilnosti besedilne vrste • Ustreznost temi • Upoštevanje značilnosti slušnega prenosnika • Jezikovna pravilnost in ustreznost Prilagojeno po: C-vodnik; Nacionalni preizkus po 3. obdobju. Ocenjevalni list za ustni del preverjanja in ocenjevanja znanja ob koncu 3. obdobja.[1] [1] Kot osnovo smo vzeli ocenjevalni list za ustni del preverjanja in ocenjevanja znanja ob koncu 3. triletja, vendar smo izpustili tiste cilje, ki so v učnem načrtu predvideni, da jih učenci usvojijo v 9. razredu.

31. Opisni kriteriji – analitični pristop Področje: UPOŠTEVANJE TEMELJNIH ZNAČILNOSTI BESEDILNE VRSTE Kriteriji: • podatki po zaporedju • pretekli čas • prislovna določila časa • uvod in zaključek (misli osebe) • navajanje virov Področje: USTREZNOST TEMI Kriteriji • bistveni in ustrezni podatki • jedrnata, natančna predstavitev • uporaba različnih virov Področje: GOVOR Kriteriji • zborni jezik • primerno, bogato besedišče • primerna nebesedna govorica (gestikulacija, očesni stik ...) • čim manj mašil • glasno, razločno, ne prehitro govorjenje • govorni nastop, ne branje

32. Opisni kriteriji • Področje: Metajezikovna znanja • Kriterij: • Poznavanje, razumevanje in uporaba pojmov umetnostno in neumetnostno besedilo, glavni stavčni členi, goli stavčni člen, zloženi stavčni člen (priredno in podredno zloženi člen, jedro in določilo, levi in desni prilastek). • Opis dosežkov:

33. Gagneva taksonomija

34. Logaritmi

35. Taksonomije • Za opredelitev kvantitete in kvalitete znanja (področij, kriterijev in opisov dosežkov – standardov znanj) lahko uporabljamo taksonomije. • Taksonomije so pripomoček za opredeljevanje kvantitete in kvalitete znanj, spretnosti in veščin in jih uporabljamo, če so nam v pomoč. • Pri različnih vrstah znanja uporabljamo različne taksonomije!

36. Ugotavljanje znanj, spretnosti in veščin Opredelimo znanja, spretnosti in veščine (kaj naj bi dijaki znali, zmogli, obvladali) po določenem obdobju učenja (učni sklop). - Pomagamo si z opisnimi kriteriji (taksonomijami) - Preverimo predznanje Usmerjamo učenje in sproti spremljamo (odpravljamo napake in pomanjkljivosti). Preverimo, če vsi dijaki dosegajo vsaj minimalne standarde znanja (končno preverjanje). Če dosegajo, lahko organiziramo ocenjevanje (ali pa tudi ne).

37. Načrtovanje pouka Opredelimo znanja, spretnosti in veščine (kaj naj bi dijaki znali, zmogli, obvladali) po določenem obdobju učenja (učni sklop). - Pomagamo si z opisnimi kriteriji (taksonomijami) - Preverimo predznanje. Usmerjamo učenje in sproti spremljamo (odpravljamo napake in pomanjkljivosti). Preverimo, če vsi dijaki dosegajo vsaj minimalne standarde znanja (končno preverjanje). Če dosegajo, lahko organiziramo ocenjevanje (ali pa tudi ne).

38. Opisni kriteriji – zakaj, kako, kdaj? • Zakaj? • Večanje veljavnosti. • Kako? • S pomočjo taksonomij. Različnih, za različne vrste znanj. • Kdaj? • Pred začetkom poučevanja učnega sklopa. Po zaključeni obravnavi učnega sklopa, pred ocenjevanjem, je prepozno.