110 likes | 293 Views
Fakulteta za družbene vede UNIVERZA LJUBLJANA. Ne-tehnološke inovacije - pomemben dejavnik konkurenčnosti sodobnih gospodarstev. Metka Stare Fakulteta za družbene vede Urad za makroekonomske analize in razvoj. Fakulteta za družbene vede UNIVERZA LJUBLJANA. Vsebina.
E N D
Fakulteta za družbene vede UNIVERZA LJUBLJANA Ne-tehnološke inovacije - pomemben dejavnik konkurenčnosti sodobnih gospodarstev Metka Stare Fakulteta za družbene vede Urad za makroekonomske analize in razvoj Netehnološke inovacije in dvig konkurenčnosti- Izzivi in dobre prakse, Ljubljana 7.11.2012
Fakulteta za družbene vede UNIVERZA LJUBLJANA Vsebina • Strukturne spremembe in trendi v gospodarstvu: vpliv na inovacije • Inovacije povsod, komplementarnost med tipi inovacij • Kako se inovacijska politika odziva na spremembe v gospodarstvu in v značilnostih inovacij? • Ne-tehnološke inovacije in spodbude v Sloveniji – stanje in izzivi Netehnološke inovacije in dvig konkurenčnosti- Izzivi in dobre prakse, Ljubljana 7.11.2012
1. Strukturne spremembe in trendi v gospodarstvu: vpliv na inovacije • Vse večja prepletenost gospodarskih sektorjev pod vplivom sodobnih tehnologij, meje med njimi postajajo zabrisane • Dominanten trend-delež storitev v BDP v2011- EU:72,7%Slovenija 67,4% • Vpetost storitvenih funkcij v ostale sektorje še povečuje vpliv storitev na rast, zaposlovanje in konkurenčnost • Trendi: mnoga predelovalna podjetja uvajajo nove poslovne modele, v katerih igrajo storitve ključni element v celovitih rešitvah in prinašajo tržni uspeh IBM, Xerox (servitizacija) • Inovacije v storitvah so tehnološke in ne-tehnološke (NT), vendar storitvena podjetja 2x bolj pogosto uvajajo NT inovacije kot podjetja v predelovalni industriji • NT inovacije – organizacijske, marketinške inovacije, novi poslovni modeli, inovacije v distribuciji, ki ustvarjajo vrednost za uporabnika; vloga uporabnikov je pri NT ključnega pomena Netehnološke inovacije in dvig konkurenčnosti- Izzivi in dobre prakse, Ljubljana 7.11.2012
2. Inovacije povsod – primeri (1) • Avto na alternativna goriva: tehnološka inovacija: TI NTI • Spremljanje zalog v trgovini v realnem času: TI NTI • Prodaja storitev razsvetljave: TI+poslovni model (Reflecta) • Razvoj blagovne znamke „Okusi Slovenije“ NTI (marketinška inovacija, poslovni model) • E-uprava: TI+NTI (organizacijska inovacija) • Računalniško opismenjevanje starejših z medgeneracijskim sodelovanjem (NTI- družbena inovacija) Za uspeh in tržni preboj je nujna kombinacija tehnoloških in ne-tehnoloških inovacij Netehnološke inovacije in dvig konkurenčnosti- Izzivi in dobre prakse, Ljubljana 7.11.2012
2. Inovacije povsod, komplementarnost med tipi inovacij (2) • Tehnologija nudi ogromen potencial za inoviranje, vendar samo tehnologija ne rešuje problemov (storitve in NTI) • Med podjetji, ki inovirajo, je večina takih, ki hkrati uvajajo tehnološke in ne-tehnološke inovacije (CIS6) • Empirične analize kažejo, da je kombinacija inovacij za podjetja strateškega pomena, saj so takšna podjetja najbolj uspešna in generirajo največ nadaljnjih inovacij • NTI so pomembne za transformacijo predelovalne industrije in nastanek novih poslovnih modelov; za posodobitev javnih storitev in za soočanje z velikimi družbenimi izzivi (trajnostni razvoj, starajoče prebivalstvo, energetska odvisnost, preskrba…) Netehnološke inovacije in dvig konkurenčnosti- Izzivi in dobre prakse, Ljubljana 7.11.2012
3. Kako se inovacijska politika odziva na spremembe v gospodarstvu in v značilnostih inovacij? (1) • Inovacijska politika se še vedno osredotoča spodbujanje R&R ter tehnoloških inovacij • Razkorak med inovacijsko politiko in strukturo gospodarstva ter načini inoviranja, čeprav prihaja do postopnih sprememb • Inovacijska politika mora upoštevati značilnosti različnih tipov inovacij, zlasti NT: neoprijemljivost, manj R&R in drugače, multi-disciplinarno znanje, interakcija med akterji, vloga uporabnikov • Posamezne države (npr. Nemčija, Finska) so pričele s sistemskim pristopom k oblikovanju ustreznih podpornih politik, ki poleg inovacijske vključuje tudi področje izobraževanja, podjetništva; • FIN: Serve – Pioneersofservicebusiness (S+M): 2006-2013; 222 million€; GER: Innovation with services; 70 million €, 2006-2010 Netehnološke inovacije in dvig konkurenčnosti- Izzivi in dobre prakse, Ljubljana 7.11.2012
3. Kako se inovacijska politika odziva na spremembe v gospodarstvu in na značilnosti inovacij? (2) • EPISIS: fokus ne-tehnološke inovacije (Finska, Nemčija, Danska, Švedska, VB) + 5 držav: SLO (TIA), AT, NL, IR, FR • Pregled obstoječih politik in instrumentov za spodbujanje storitvenih/ne-tehnoloških inovacij • Različni pristopi in vrsta ukrepov, večinoma horizontalne narave; pomen ozaveščanja vseh akterjev • Samo nekaj držav je uvedlo ciljane ukrepe za spodbujanje storitvenih/ne-tehnoloških inovacij • Krepitev raziskav in programov o storitvenih/ne-tehnoloških inovacijah in prenos rezultatov v prakso v podjetjih Netehnološke inovacije in dvig konkurenčnosti- Izzivi in dobre prakse, Ljubljana 7.11.2012
4. Ne-tehnološke inovacije in spodbude v Sloveniji – stanje (1) • Inovacijska aktivnost je v obdobju 2008-2010 rahlo upadla 2008: 50,3% 2010: 49,4% • Predvsem mala podjetja skromno inovirajo(43%), velika 87% • Storitvena podjetja glede inovativnosti bolj zaostajajo za EU Netehnološke inovacije in dvig konkurenčnosti- Izzivi in dobre prakse, Ljubljana 7.11.2012
Tehnološke in ne-tehnološke inovacije (2008) Netehnološke inovacije in dvig konkurenčnosti- Izzivi in dobre prakse, Ljubljana 7.11.2012
4. Ne-tehnološke inovacije in spodbude v Sloveniji – stanje (2) Benchmarking ukrepov v Sloveniji- EPISIS projekt • Sektorsko nevtralni ukrepi; prevladuje spodbujanje ponudbe, le redki ukrepi spodbujajo povpraševanje po inovativnih izdelkih in storitvah • Davčne olajšave za R&R se osredotočajo na TI – v letu 2010 je bilo med koristniki samo 20% storitvenih podjetij. Prilagoditev kriterijev? Posebej glede na povečanje 100% olajšave v 2012 • Inovacijski vavčerza MSP ( 70 % storitvenih podjetij) • Procesni vavčer(2011) spodbuja stalne izboljšave poslovnih procesov ( 70 % storitvenih podjetij) • Krepitev razvojnih enot v podjetjih (Prvi razpis: 60% prijaviteljevso storitvenapodjetja • Razvojni centri - vzpodbujajotehnološkoodličnost, tudiizboljšave v trženjunovihizdelkov in storitev Netehnološke inovacije in dvig konkurenčnosti- Izzivi in dobre prakse, Ljubljana 7.11.2012
Fakulteta za družbene vede UNIVERZA LJUBLJANA 4. Ne-tehnološke inovacije in spodbude v Sloveniji – izzivi (3) Novi ukrepi in koraki v pravo smer, saj bi lahko spodbudili storitvene in NTI • Raziskovalni vavčer- prenašanje znanja o konkretnem problemu iz raziskav v prakso • Kreativna jedra v visokošolskih zavodih za večji prenos znanja v regiji IZZIVI • Prilagoditi podporno okolje in instrumente tako da bodo bolje odražali trende in strukturo gospodarstva ter komplementarno naravo TI in NTI • Sistemski pristop k spodbujanju ne-tehnoloških inovacij; izobraževalna politika in krepitev znanj povezanih z NTI – poslovni modeli, celovit pristop k reševanju problemov (designthinking), vloga povpraševanja in uporabnikov, posebnosti inoviranja v javnem sektorju • Povezati inovacije v zasebnem in javnem sektorju • Potrebujemo pametna javna naročila za spodbujanje vseh inovacij- npr. zelena javna naročila, zdravje in staranje, energetska učinkovitost Netehnološke inovacije in dvig konkurenčnosti- Izzivi in dobre prakse, Ljubljana 7.11.2012