Podpora šolam pri vpeljevanju sprememb

1. Podpora šolam pri vpeljevanju sprememb Dr. Zora Rutar Ilc, mag. Mojca Pušnik, mag. Tanja Rupnik Vec, mag. Cvetka Bizjak, Brigita Rupar, mag. Sonja Sentočnik Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjsko učenje; prednostne usmeritve: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.

4. “Nobena sprememba se ne zgodi brez tehtnega razloga” (Schollaert, 2006) “Ljudi ne moremo prepričati v spremembe, če v njih ne vidijo smisla.”

6. Od kod izvira pobuda? • občutek nezadovoljstva z obstoječim, • inspiracija, • želja po profesionalnem razvoju, • reakcijo na kritičen dogodek, krizo, • naročilo, sistemska rešitev oz. ukaz (bolj kot so spremembe predpisane in doživljene kot prisila od zunaj, večji bo odpor)

7. Spremembe? A že spet?! Dajte nam no že mir! VSE TO ŽE DELAMO – TO SE NE DA! • Te novosti niso nič novega, mi že leta delamo tako. • Samo dodatno delo! Še več birokracije! • Dajte nam model! • Spremembe so preveč teoretične • Naši učenci so nemotivirani! • Nimamo dovolj časa! • Nad nami visi matura! • Dajte nam ustrezne pogoje! • Vsi ti sestanki – zapravljanje časa • To bomo naredili na svoj način

8. Kako preseči odpore in pripraviti “teren”: Namesto postavljanja profesionalne identitete učiteljev pod vprašaj in občutka, da se jim nalaga dodatno delo, k spodbujanju profesionalnega (osebnega in institucionalnega) razvoja – razvojna prizadevanja niso znak šibkosti, ampak zagotovilo kakovosti! Ves kolektiv skozi razmislek: čemu spremembe, katere spremembe (oz. kaj želimo kot šola doseči v prihodnosti) in kako Najprej 1. priprava “terena” z načrtovanjem in 2. vpeljevanje sprememb

9. 1. Proces priprave in načrtovanja sprememb (“priprava - rahljanje terena”) • ČEMU SPREMEMBE? Priprave na vpeljevanje sprememb (iniciacija, mobilizacija …) - “priprava terena” v ožjem smislu • KJE SMO? Analiza stanja (klime, kapacitet - močnih in šibkih področij …) • KAM HOČEMO? Razmislek o kakovosti in kazalnikih kakovosti, izbor prioritet, priprava vizije • KAKO DO TJA? Izdelava razvojnega načrta • KAKO NAM GRE? Evalvacije, predstavljanja dosežkov • KAKO NAPREJ? Skrb za trajnostni razvoj

10. spoznati (izvedeti za spremembo...) uzavestiti (zavedeti se obstoja...) _________________________________________________________ razumeti (kaj, zakaj, čemu…) sprejeti (kot smiselno, nujno, dobro…) usvojiti(znati uporabiti, izvesti…) ____________________________ uvesti, vpeljati (v svoje delo, delo organizacije…) privzeti, prisvojiti si (vzeti za svoje, ponotranjiti…) ◄ 1. stopnja: INFORMIRANJE ◄ 2. stopnja: USPOSABLJANJE ◄ 3. stopnja: VPELJAVA, URESNIČITEV VPELJEVANJE SPREMEMB

11. Razvojna “spirala” • Vsakokratno ravnotežje se začasno podre, nato pa se vzpostavi na novem, kvalitativno višjem nivoju

13. PRIPRAVLJENOST NA SPREMEMBE ŠOLSKI RAZVOJNI TIM

14. Vloga tima: • predstavlja pionirje, »mnenjske voditelje« • zato iz članov, ki so odprti za spremembe, ki so se pripravljeni učiti in ki so pripravljeni k spremembam spodbujati tudi druge • ni le zbirka posameznikov, ampak v prvi vrsti tim: mora delovati sinergično in prispevati k ustvarjanju dobro klime in ozračja zaupanja tako v timu kot v kolektivu • osnovni princip delovanja: dialog • tim najprej pripravi teren za nameravane spremembe nato pa upravlja z vpeljevanjem le-te: pripravlja kolektiv na izvedbo vsake nove faze • izbira, pripravlja in razvija podporna gradiva in zagotavlja izmenjavo gradiv in izkušenj med člani, v nadaljevanju pa spodbuja širjenje skupnega učenja, stik s strokovnjaki in širšo skupnostjo

15. Razmejitev vlog in odgovornosti(Rupnik Vec, 2006)

16. Načela pri uvajanju sprememb • Šolam/učiteljem smo partnerji – šole vključene v načrtovanje sprememb, možnost vpliva in izbire • Ne jemati moči, ampak jo podeljevati, skupaj z občutkom pomembnosti in odgovornosti (empowerment), kar prinaša avtonomijo in avtoregulativnost šol in učiteljev • Deljeno vodenje (shared leadership) • Kolektiv kot učeča se skupnost • Skupaj skozi razvojni proces(analizo stanja in potreb, določanje razvojnih prioritet in vizije, razvojno načrtovanje in evalvacijo) • Sodelovalno delo in timsko povezovanje

17. “Ljudje se ne upirajo spremembam. Oni samo ne želijo biti “spreminjani”, ampak želijo biti vpleteni in imeti vpliv.” (Shollaert, 2006)

18. Schollaert (2006, str. 21) pa navaja razdelitev na tri rede: • nižjega (prvega) reda: tehnične spremembe (npr. uvedba e redovalnice) • drugega reda: prilagoditvene spremembe - prilagoditev ali nadgradnja določene prakse (npr. uvedba novih učbenikov ali učnih načrtov); zahtevajo določene prilagoditve in usposabljanja, ter sprožajo drobne premike, vendar pa ostajajo v kontekstu obstoječega • višjega (tretjega reda): t.i. »paradigemski rez« - nov pristop, obrat v mišljenju in delovanju, zadevajo verjetja in pojmovanja udeležencev (npr. uvajanje aktivnih metod in oblik dela, projektno učenje, samousmerjevalno učenje …).

19. S spremembami tretjega reda je treba ravnati z veliko takta in potrpežljivosti in ustvarjati ozračje zaupanja in soodločanja. • Posebno pomemben je vstop – priprava kolektiva na vpeljevanje sprememb – priprava, “rahljanje terena”: skupen razmislek ali so spremembe potrebne; navezovanje na izkušnje, potrebe, pričakovanja

20. Spremembe so učinkovite, če vplivamo na pojmovanja, prepričanja, ravnanja • Ni dovolj le informiranje, nagovarjanje, prepričevanje • Potrebno je aktivno soočanje različnih pojmovanj, kognitivni konflikt in preseganje • Skozi delavnice, reflektiranje, kritično prijateljevanje, supervizijo …

21. Primer: ideje za “pripravo terena” • Izhajanje iz dosedanjih izkušenj ali iz primerov dobre prakse • osebno poslanstvo, filozofija poučevanja, odnos do predmeta • Okrogle mize, debatni formati na temo Katere spremembe da in na kakšen način • Kompetence, miselne navade in znanja dijakov, ki bi jih želeli razvijati • Kreativne ideje • Pridobiti skeptike • Dragocena moč citatov • Spodbudno okolje in netipične okoliščine

22. 2. Vpeljevanje sprememb • PRS (predmetne razvojne skupine – A.Ž.) • KRS (kurikularne razvojne skupine – K.P.) pripravljajo razvojne rešitve; predmetne razvojne rešitve se posredujejo učiteljem (npr. na ŠS) kurikularne pa šolskim razvojnim timom (na posvetih, npr. na temo kurikularnih povezav, odprtega kurikula, fleksibilnega predmetnika programskih modulov …), ki poskrbijo, da se nato v kolektivu te rešitve udejanjajo.

23. Podpora šolam pri vpeljevanju sprememb • 1. - podpora pri “pripravi terena” (usposabljanja timov za “pripravo terena”) - podpora pri načrtovanju sprememb (usposabljanje timov za načrtovanje) - informiranje o “vsebini” – konkretnih kurikularnih rešitvah • 2. podpora pri vpeljevanju sprememb – konkretnih kurikularnih rešitev - v prakso (usposabljanja timov za implementacijo kurikularnih rešitev in za koordiniranje predmetnih in kurikularnih vložkov)