Predstavitev nekaterih stališč KGZS do reforme Skupne kmetijske politike 2013

1. Predstavitev nekaterih stališč KGZS do reforme Skupne kmetijske politike 2013 Maribor 18. november 2011

2. V KGZS menimo, da mora RS pri pogajanjih o besedilu novih zakonodajnih predlogov bodoče Skupne kmetijske politike uveljavi rešitve, ki bodo omogočale izvajati nam prilagojeno kmetijsko politiko s poudarki na učinkovitih rešitvah dosedanjih ukrepov, ter stabilno proizvodnjo hrane tudi v prihodnje. Pri uvedbi reformenga predloga v prakso znotraj RS je potrebno upoštevati dosedanjo podporo sektorjem, razporeditev plačil med regijami in vspostaviti dovoljene mehanizme za postopen prehod ter blaženje razlik med starimi in novimi plačili posameznim kmetijam. Vse kmetije ne glede na vrsto proizvodnje, sektor ali regijo morajo imeti enake možnosti dostopa do sredstev obeh stebrov bodoče SKP.

3. Cilji SKP: • vitalna proizvodnja hrane, • trajnostno upravljanje z naravnimi viri in podnebne dejavnosti, • uravnotežen prostorski razvoj. • Pričakujemo: • da bodo končna besedila zakonodajnih predlogov SKP prilagojena razmeram v kmetijstvu v RS, • da bo mogoče izvajati ukrepe in blažiti razlike med regijami, sektorji in kmetijami, • da uvedba novosti ne bo povzročala administrativnega, finančnega in upravnega bremena kmetom, • da bomo z ukrepi razvoja podeželja ob podpori neposrednih plačil izboljšali strukturo slovenskega kmetijstva in izboljšali ekonomsko stanje kmetij, • da bodo ukrepi namenjeni mladim kmetom izboljšali starostno strukturo na kmetijah.

4. V KGZS : • imamo pomisleke glede višine razdelitve nacionalne ovojnice prvega stebra po posameznih področjih, saj je za osnovno plačilo ob polni razdelitvi shem predvideno komaj 35% ovojnice, • uvedba novih shem in enotnega plačila na njivah in travinju bo povzročilo prerazporeditev dosedanjih plačil med kmetijami, • ugotavljamo, da bodo celotno višino neposrednega plačila dosegli le kmetje, ki bodo hkrati izvajali zelene prakse, kmetovali na naravno omejenih območjih, so mladi in se ukvarjajo z dejavnostjo, ki jo bo država proizvodno vezala, • opozarjamo, da so s tem neposredna plačila izgubila svoj velik pretekli pomen dohodkovnega plačila in podporo zagotavljanju zadostnih količin hrane po primernih cenah.

5. Ali gre res za zmanjšanje administrativnih bremen ? Dvomimo: • ohranitev sistema plačilnih pravic in nova razdelitev v 2014, • postopen prehod na enotno višino plačilnih pravic na ravni države, • omejevanje višine plačil za velike kmetije ob upoštevanju stroškov plač, • določevanje aktivnega kmeta na podlagi skupnih prejemkov iz nekmetijske dejavnosti, • zahtevnost uvedbe, izvedbe in kontrole zelene komponente, • določitev območij z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami, • nova pravila navzkrižne skladnosti, • izvedbena pravila na podlagi uredb in delegiranih aktov, • strateški okvir in načrtovanje ter priprava Programa razvoja podeželja, • uvedba tematskih podprogramov v Programih razvoja podeželja.

6. Splošna opredelitev do nekaterih elementov reforme SKP: Pozitivna je vključitev vinogradov v sistem plačilnih pravic ter možnost postopnega prehoda na enotno višino plačilnih pravic. Definicija aktivnega kmeta je slaba. Nedorečen je način ugotavljanja prejemkov iz nekmetijske dejavnosti ter njegove minimalne aktivnosti na kmetijskih površinah. Zmanjševanje in omejevanje plačila najvišjim prejemnikom ima predvideno zapleteno izvedbo zaradi odštevanja stroškov dela. Lestvica odbitkov pregroba. Vprašanje je, če je v Sloveniji zaradi malega števila teh kmetij izvedba smiselna. Vzpostavitev sheme za male kmetije zelo ugodna z vidika poenostavitve, vendar lahko vpliva negativno na strukturne spremembe v bodočnosti.

7. Splošna opredelitev do nekaterih elementov reforme SKP • Plačila za okoljske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje: • Raznolikost pridelkov. Problem zgornje meje na kmetijah z pretežno živinorejsko proizvodnjo ter spodnje meje v primerih: • več kot tri kulture na kmetijskem gospodarstvu, • vključevanja vrtnin, • vključevanje trsnic, drevesnic na ornih površinah. • Površina z ekološkim pomenom. Problem obvezne vzpostavitve na kmetijah, kjer teh površin ni oziroma jih ni v zadostnem obsegu. Predlagamo vključitev ekološko pomembnih površin, ki dejansko obstajajo na ravni kmetije in zadostitev pravilu 7 % na nivoju države. • Potreben je razmislek o pravičnosti enake višine plačila za vse tri predlagane ukrepe, ne glede na zahtevnost izpolnjevanja oziroma vrste okoljske prakse.

8. Splošna opredelitev do nekaterih elementov reforme SKP Plačilo za površine z naravnimi omejitvami so ugodna zaradi možnosti doplačila vsem ali nekaterim kmetijam na območjih določenih po kriterijih iz uredbe PRP. Plačilo za mlade kmete spodbudno za mlajše od 40 let ob sočasni in ustrezni uvedbi podpor iz PRP. Prostovoljno vezana podpora ob ustrezni uvedbi (do 15 % ovojnice) lahko ohranja določene vrste proizvodnje zanimive za upravičence. Med proizvodi, ki bi jim prostovoljno neznana pomoč pripadala ni navedbe prašičjega in konjskega mesa. Potrebno je uskladiti smiselne kombinacije sheme za male kmete z ukrepi PRP.

9. Predlog Urebe o podpori za razvoj podeželja dovolj široko vzpostavlja možnosti za vzpostavitev izvedbenih ukrepov na področjih: • pospeševanja prenosa znanja v kmetijstvu in gozdarstvu, • povečanja konkurenčnosti kmetijstva in vitalnosti kmetij, • spodbujanja organizacije prehranskih verig in obvladovanja tveganja v kmetijstvu, • ohranjanja in krepitev ekosistemov, odvisnih od kmetijstva in gozdarstva; • spodbujanja učinkovite uporabe virov in prehod v nizkoogljično gospodarstvo; • izkoriščanja potenciala delovnih mest in razvoja podeželskih območij.

10. V RS smo v preteklosti izdelali razvejan sistem kmetijsko okoljskih plačil, nesmiselno bi bilo zgubiti nekatera samo zato, da bi zadostili novemu poudarku na podnebnih spremembah. V RS še naprej potrebujemo močno podporo investicijskim vlaganjem v posodobitev tehnologije in prestrukturiranje kmetijstva, kar predlog načeloma omogoča. V predlogu Uredbe o podpori za razvoj podeželja je področje gozdarstva dovolj široko zastopano. Interesi gozdarstva se bodo lahko umestili znotraj predlaganih programov. Pričakujemo, da bo imelo gozdarstvo v razvoju podeželja pri nas podobno težo, kot jo ima v Evropski uniji. Zato bo porazdelitev sredstev znotraj Programa toliko bolj pomembna.

11. Zakonodajni predlog dajejo pomemben poudarek Sistemu kmetijskega svetovanja, ki mora pokrivati: • zahteve in standarde, ki spadajo v področje uporabe navzkrižne skladnosti, • zahteve, ki jih je treba upoštevati za neposredna plačila v zvezi s kmetijskimi praksami, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje, ter z ohranjanjem kmetijskih zemljišč, • elemente v zvezi z prilagajanjem podnebnim spremembam in ublažitvijo njihovih posledic, • biotsko raznovrstnost, • varstvo voda, • prijavljanjem bolezni živali in rastlin, • inovacije in trajnostni razvoje gospodarskih dejavnosti malih kmetij. • KGZS z razvejano mrežo javne službe kmetijskega svetovanja lahko zagotavlja zahtevane vsebinske sklope, ki so pogoj pri pripravi programa Razvoja podeželja.

12. Hvala za pozornost