Obligacijsko pravo – osnove obveznostnega prava

1. Obligacijsko pravo – osnove obveznostnega prava Doc. dr. Mitja Kovač, LL.M. mitja.kovac@ef.uni-lj.si 2.12.2010

2. Uvodno • - Praktični in ekonomski pomen obligacijskega prava • - Splošno o obveznostnih razmerjih • - Pogodbene obveznosti • - Odškodninske obveznosti • - Enostranski pravni posli • - Utrditev obveznosti

3. Uvodno • -Obligacijsko pravo je pravna panoga, ki se ukvarja s proučevanjem obveznostnih razmerji, katerih vsebina so zahtevki in obveznosti med natančno določenimi pravnimi subjekti. • -Ustanavljajo se s pravnimi posli in opravili udeleženih strank ali pa nastajajo neposredno na podlagi predpisa ali iz obveznosti do povračila škode storjene s protipravnim dejanjem.

4. Splošno o obveznostnih razmerjih • -Obligacijsko razmerje je razmerje med strankama na podlagi katerega je ena stranka (upnik) upravičena terjati od druge stranke (dolžnik) izpolnitev obveznosti, dolžnik pa je dolžan opraviti to izpolnitev. • -Izpolnitev je v tem, da dolžnik upniku nekaj da ali stori (aktivna izpolnitev) oziroma da nekaj dopusti ali opusti (pasivna izpolnitev). • -Izpolnitev je lahko dajatev, storitev, dopustitev ali opustitev.

5. Značilnosti obligacijskih razmerij • a) Vsebina so pravice in obveznosti strank (Upnik ima pravico zahtevati izpolnitev, dolžnik pa ima obveznost izpolnitev opraviti. Predmet je dajatev, storitev, opustitev ali dopustitev. Vsebina mora biti določljiva ni pa nujno da je natančno določena). • b) Je relativno razmerje (razmerje učinkuje samo med strankama ne pa tudi zunaj tega razmerja. Zato je obligacijska relativna pravica in ne absolutna tako kot stvarna ki učinkuje nasproti vsem). • c) Gre za razmerje, ki je pravno varovano (v primeru dolžnikove neizpolnitve lahko upnik uveljavi svojo pravico pri sodišču – vendar to v določenem roku – zastaranje). • d) Avtonomonost (nastajajo po volji strank).

6. Obligacijski zakonik - OZ • -V SLO so obligacijska razmerja celovito urejena z Obligacijskim zakonikom (OZ). • -Načelo monizma! • -Je razdeljen na dva dela: a) splošni (pravila ki veljajo za vsa obligacijska razmerja) in b) posebni (ureja posamezna pogodbena razmerja: prodajno, menjalno, darilno, izročitveno pogodbo itd.) • -OZ ureja le klasične in nominantne tipe pogodb, moderni tipi (npr. franchising, factoring, leasing) pa so urejeni z avtonomnimi pravili.

7. Temeljna načela OZ • -načelo dispozitivnosti • -načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij • -načelo enakopravnosti udeležencev v obligacijskih razmerjih • -načelo vestnosti in poštenja • -načelo skrbnosti • -načelo prepovedi zlorabe pravic • -načelo enake vrednosti dajatev – ekvivalentnosti • -načelo dolžnosti izpolnitve obveznosti (Pacta sunt servanda) • -načelo prepovedi povzročanja škode • -načelo mirnega reševanja sporov • -načelo uporabe poslovnih običajev, uzanc in prakse.

8. Vrste obveznosti • Nekatere pomembnejše vrste obligacijskih razmerji so: • Po nastanku delimo obligacije na poslovne in neposlovne • Deljive obveznosti pri katerih se lahko predmet izpolnitve razdeli (izpolnitev možna po delih ne da bi predmet izpolnitve izgubil vrednost – denarne obveznosti – generic goods). Nedeljive pa so tiste pri katerih predmet obveznosti ni deljiv (vozilo, žival, slika) • Solidarne obveznosti so tiste, pri katerih je predmet obveznosti sicer deljiv, vendar je zaradi dogovora med strankami ali zaradi pravnih predpisov obveznost nerazdelna – upnik ima potem pravico zahtevati izpolnitev celotne obveznosti od kateregakoli dolžnika. • Po načinu ravnanj jih razvrstimo na pozitivne ali negativne

9. …vrste obveznosti… • e) Glede na določenost predmeta izpolnitve obveznosti se obligacije delijo na vrstne (generic) in individualno (specific) določene stvari. • f) Glede na čas ravnanja so obligacije trenutne (enkratne) ali trajne. • g) Glede na samostojnost ravnanja razlikujemo samostojne in akcesorne obligacije (samostojne obveznosti so neodvisne, medtem, ko so akcesorneodvisne od veljavnosti neke druge temeljne obveznosti (npr. veljavnost zastavne pravice je odvisna od veljavnosti zavarovane terjatve).

10. Pravni temelji za nastanek obligacijskih razmerij • -Je pravno dejstvo na podlagi katerega nastane obligacijsko razmerje in sicer: • Pogodba kot dvostranski pravni posel je najpomembnejši in najpogostejši temelj za nastanek obveznosti. • Enostranski pravni posel: oseba se z enostransko izjavo volje zavezuje na določeno ravnanje (javna obljuba nagrade, darilo, izdaja vrednostnega papirja, ponudba itd.). • Nastanek ali povzročitev škode: na podlagi le tega ima ena stranka pravico zahtevati povrnitev škode od osebe, ki je za nastanek škode odgovorna • Neupravičena pridobitev: nekdo brez veljavnega pravnega temelja pridobi premoženjsko korist – tisti, ki takšno korist pridobi jo je dolžan vrniti osebi, ki je s tem prikrajšana.

11. Pogodbene obveznosti - Pojem in značilnosti pogodbe • -Pogodba je dvostranski pravni posel, ki ga stranki skleneta z namenom, da se ustanovi, spremeni ali preneha določeno razmerje. • -Nastane s svobodno in sporazumno voljo strank. • -Pogodbena svoboda je posledica dispozitivne narave pogodbenega prava.

12. Sklenitev pogodbe • -Pogodba (dvostranski pravni posel) je sklenjena ko se stranki sporazumeta o bistvenih delih pogodbe. • -Stranki lahko svojo voljo za sklenitev pogodbe izjavita pisno, ustno, z običajnimi znaki ali tudi s konkludentnim ravnanjem iz katerega se da sklepati da je sporazum dosežen (sprejem ponudbe). • -Pogodbene faze: • Predpogodbena faza: • -zbiranje informacij • -pogajanja • -pismo o nameri • -predpogodba • -ponudba

13. Pogajanja • -Pogajanja pred sklenitvijo pogodbe ne zavezujejo in jih lahko vsaka stranka prekine kadarkoli hoče. Vsebinsko so usmerjan k sklenitvi pogodbe. • -Vendar pozor! Enostranska prekinitev pogajanj je lahko razlog za odškodninsko odgovornost! Tako odgovarja stranka, ki se je pogajala, ne da bi imela namen skleniti pogodbo za škodo, ki jo je povzročila drugi stranki. • -Za škodo odgovarja tudi stranka, ki se je pogajala z namenom skleniti pogodbo, pa je ta namen brez utemeljenega razloga opustila in tako drugi stranki povzročila škodo. • -Načeloma vsaka stranka trpi svoje stroške pogajanj, skupne stroške pa po enakih delih.

14. Ponudba in sprejem ponudbe • -Da je pogodba sklenjena mora ena od strank drugi ponuditi sklenitev pogodbe (ponudba). • -Ponudba je torej določeni osebi dan predlog za sklenitev pogodbe, ki vsebuje vse bistvene sestavine pogodbe, tako, da se lahko z njenim sprejemom sklene pogodba. • -Ponudba obvezuje samo ponudnika (lahko pa le ta svojo obveznost izključi). • -Ponudbo lahko ponudnik umakne samo, če je naslovnik prejel umik, preden je prejel ponudbo ali hkrati z njo. Ponudba, ki pa ima določen rok do katerega mora biti sprejeta pa veže ponudnika do izteka tega roka. • -Razstavljanje blaga z označitvijo cene se šteje za ponudbo (če ne izhaja iz okoliščin kaj drugega). • -Predlog dan nedoločenemu številu oseb, ki vsebuje bistvene sestavine pogodbe, se šteje kot vabilo za dajanje ponudb.

15. Katalogi, oglasi… • -Poslani katalogi, ceniki, tarife in druga obvestila ter oglasi v tisku, z letaki, po radiu, televiziji ali kako drugače pa niso ponudbe za sklenitev pogodbe. • -Katalogi in oglasi se štejejo za vabila k dajanju ponudb pod objavljenimi pogoji. • -Vendar pošiljatelj takšnih vabil odgovarja za škodo, ki je nastala ponudniku, če brez utemeljenega razloga ne sprejme njegove ponudbe.

16. Sprejem ponudbe • -Da bi na podlagi postavljene ponudbe lahko sklenili pogodbo mora nasprotna stranka ponudbo sprejeti. • -Ponudba je tako sprejeta, ko ponudnik prejme izjavo naslovnika, da sprejema ponudbo. • -Ponudba je tudi sprejeta, če naslovnik pošlje stvar ali plača ceno ali, če stori kaj drugega, kar na podlagi ponudbe, prakse, običajev lahko štejemo za izjavo o sprejemu (sprejem učinkuje v trenutku, ko je bilo dejanje storjeno). • -Sprejem ponudbe se lahko umakne, če ponudnik prejme izjavo o umiku pred izjavo o sprejemu ali hkrati z njo. • -Če odgovor na ponudbo izraža sprejem, hkrati pa tudi predlog naj se v nečem spremeni ali dopolni, se šteje, da je naslovnik ponudbo zavrnil in sam dal drugo ponudbo svojemu prejšnjemu ponudniku.

17. Molk naslovnika • -Če naslovnik molči to še ne pomeni, da sprejema ponudbo. • -Brez učinka je določilo, da se molk naslovnika šteje za sprejem ponudbe. • -Vendar pa v kolikor sta stranki v dalj časa trajajoči zvezi potem se šteje, da je le ta ponudbo sprejel v kolikor je ni takoj ali v danem roku zavrnil.

18. Čas in kraj sklenitve pogodbe • -Pogodba je sklenjena ko ponudnik sprejme od naslovnika izjavo o sprejemu ponudbe. • -V kolikor gre za ponudbo dano prisotni stranki je takoj z izjavo tudi sklenjena pogodba. • -Za sklenitev je odločilen trenutek, ko je ponudnik prejel pošiljko, ki vsebuje sprejem ponudbe. • -Pogodba je sklenjena v kraju, kjer je imel ponudnik svoj sedež ali prebivališče v trenutku, ko je dal ponudbo.

19. Predpogodba • -Stranki lahko pred sklenitvijo glavne pogodbe skleneta predpogodbo. S predpogodbo se stranki obvežeta, da bo pozneje sklenjena druga, glavna pogodba. • -Predpogodba pogodbeni stranki obvezuje, mora pa vsebovati vse bistvene sestavine glavne pogodbe. • -Če katera od strank potem noče skleniti glavne pogodbe, lahko druga stranka od sodišča zahteva, da naloži sklenitev pogodbe v določenem roku. • -Predpogodba pa stranki ne veže, če so se okoliščine od njene sklenitve tako spremenile, da niti predpogodba ne bi bila sklenjena, če bi bile okoliščine že takrat takšne.

20. Veljavnost pogodbe • -Predpostavke za veljavnost pogodbe so: • Pravna in poslovna sposobnost pogodbenih strank, • Soglasje volje pogodbenih strank, • Možnost, dopustnost, določenost ali določljivost predmeta izpolnitve • Možnost ali dopustnost poslovne podlage-kavze, • Kadar zakon določa tudi ustrezna obličnost

21. Pravna in poslovna sposobnost pogodbenih strank • -Sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti. • -Pravni posli, ki jih sklenejo fizične ali pravne osebe brez poslovne in pravne sposobnosti, so nični. • -Posli, ki jih sklenejo omejeno poslovno sposobne osebe, so izpodbojni, če pri sklepanju posla ne sodeluje ali ga naknadno ne odobri njihov zastopnik.

22. Volja strank • -Za vsak pravni posel je potrebno, da je izjava volje strank, ki povzroči nastanek pogodbe, v skladu z njeno pravo voljo. Kadr tega skladja ni govorimo o napakah volje. • -Zavestno neskladje med voljo in izjavo: a) navidezna simulirana pogodba – takšen pravni posel nima pravnega učinka med strankama, dobroverna tretja oseba pa z njim ne sme biti oškodovana; b) nedopustne grožnje so tista dejanja s katerim pogodbena stranka ali tretja oseba povzroči pri drugi stranki utemeljen strah, in ta pote zaradi tega tudi sklene pogodbo. • -Nezavedno neskladje med voljo in izjavo volje: zmota (bistvena in nezakrivljena), prevara

23. Možnost, dopustnost, določenost ali določljivost predmeta izpolnitve • -Predmet pogodbe mora biti mogoč, dopusten ter določen oziroma določljiv, sicer je pogodba nična. • -Predmet je mogoč, kadar je izpolnitev mogoča. • -Objektivna in subjektivna nezmožnost izpolnitve. • -Predmet obligacije je nedopusten, če je v nasprotju z ustavo, prisilnimi predpisi ali moralnimi načeli. • -Predmet je določen kadar je že ob sklenitvi pogodbe znan ali narejen. • -Predmet je določljiv če vsebuje pogodba podatke, s katerimi ga je mogoče določiti ali če sta stranki prepustili nekomu tretjemu, da ga določi. Če ta tretji ne more določiti predmeta pogodbe, je pogodba nična.

24. Oblika • -Za sklenitev pogodbe se praviloma ne zahteva posebna oblika. • -Vendar pa morajo biti nekateri tipi pogodb sklenjeni v pisni obliki: gradbena, licenčna, prodaja na obroke itd. • -Tudi stranki lahko določita, da je pogoj za veljavnost njune pogodbe določena oblika. • -Če stranki nista sklenili pogodbe v predpisani obliki potem pogodba nima pravnega učinka.

25. Neveljavnost pogodbe • -Če ob sklenitvi pogodbe niso bile izpolnjene vse predpostavke (sposobnost strank, prava volja, pravilna oblika, dopusten predmet, dopustna podlaga) je pogodba neveljavna. • -Ničnost: nična je tista pogodba, ki nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom; poleg tega pa še ničnost zaradi predmeta, zaradi podlage, nedopustnega nagiba, neustrezne oblike pogodbe, navidezne pogodbe in pogodbe poslovno nesposobne osebe. • -Nična pogodba nima pravnega učinka (z njo se ne more pridobiti pravic niti obveznosti). Potrebna je tudi vrnitev vseh predhodno izročenih koristi. • -Pogodbena stranka, ki je kriva za sklenitev nične pogodbe odgovarja svojemu pogodbeniku za škodo, ki jo ta pretrpi zaradi ničnosti (v kolikor ni vedel ali ni mogel vedeti za obstoj ničnosti). • -Na ničnost pazi sodišče po uradni dolžnosti, nanjo pa se lahko sklicuje vsaka zainteresirana oseba (le ta ne ugasne). Pogodba je nična od sklenitve naprej.

26. Izpodbojne pogodbe • -Pogodba je izpodbojna, če jo je sklenila stranka, ki je poslovno omejeno sposobna, če so bile pri sklenitvi napake glede volje strank, kot tudi v drugih primerih, ki jih določa zakon. • -Razlogi za izpodbojnost: napake volje (grožnja, bistvena zmota, zmota v nagibu, prevara); omejena poslovna sposobnost. • -Dokler izpodbojna pogodba ni razveljavljena jo je potrebno izpolniti. V kolikor pride do razveljavitve potem je potrebno vrniti kar je bilo danega ali izpolnjenega. • -Izpodbojnost je potrebno zahtevati in nanjo sodišče ne pazi po uradni dolžnosti – vložitev tožbe za razveljavitev v roku enega leta od dneva ko je stranka izvedela za razlog izpodbojnosti.

27. Vrste pogodb • -Enostransko in dvostransko obveznostne pogodbe. • -Odplačne in neodplačne pogodbe. • -Konsezualne in realne pogodbe • -Formalne in neformalne pogodbe • -Glavne in stranske pogodbe

28. Sklepanje pogodb po zastopniku ali pooblaščencu • -Zastopanje pomeni opravljanje pravnih poslov v imenu in za račun nekoga drugega. Gre za opravljanje določenih pravnih poslov, ki imajo posledice na pravnem področju druge osebe, oseba ki zastopa pa mora biti za to tudi upravičena. • -Neposredno in posredno zastopanje: pri neposrednem zastopanju zastopnik izjavlja voljo v imenu in za račun zastopanega s tem, da pravne učinke zastopanja nosi neposredno zastopani. Pri posrednem zastopanju pa zastopnik zastopa osebo v svojem imenu in za račun zastopanega. • -Zastopnik mora zastopate v mejah svojega pooblastila. • -Zastopnik za zastopanje potrebuje pooblastilo zastopanega. Za pooblastilo praviloma ni potrebna pisna oblika, pisno pooblastilo se zahteva le tam kjer to zahteva zakon.

29. Obseg pooblastitve • -Pooblaščencu so dovoljeni samo tisti pravni posli, za katere je pooblaščen. • -Pooblaščencu, ki ima splošno pooblastilo so dovoljeni samo pravni posli, ki spadajo v redno poslovanje. • -Pooblaščenec ne sme brez posebne pooblastitve za vsak posamezen primer prevzeti menične obveznosti, skleniti pogodbe o poroštvu, o poravnavi, o odtujitvi ali obremenitvi nepremičnin, se spustiti v spor ali skleniti arbitražni sporazum in se tudi brez povračila odpovedati kakšni pravici.

30. Odškodninske obveznosti • -Poleg pogodbenih razmerji so odškodninske obveznosti drugi najpomembnejši vir obligacijskih razmerij. • -Odškodninska obveznost pomeni, da ima ena stranka dolžnost povrniti škodo – plačati odškodnino drugi stranki, ki je le to utrpela. • -Pogoji za nastanek odškodninske obveznosti: • Nastanek nedopustnega škodljivega dejstva • Nastanek škode • Vzročne zveza med škodljivim dejstvom in škodo • Odškodninska odgovornost

31. Odškodninska odgovornost • -Odškodninska obveznost brez odškodninske odgovornosti ne nastane. • -Odškodninska odgovornost pa temelji na dveh temeljih • Na krivdi oziroma krivdnem ravnanju osebe – povzročitelja (subjektivna odgovornost) • Na vzročnosti, na povezavi med škodljivi dejstvom in določeno dejavnostjo ali stvarjo, ki je v tem, da škodljivo dejstvo – vzrok za škodo, izvira iz določene dejavnosti ali stvari (objektivna odgovornost)

32. Utrditev obveznosti • -Cilj vsakega obligacijskega razmerja je, da stranki izpolnita svoje obveznosti, ki sta jih ali prevzeli s pogodbo ali izhajajo iz drugega obligacijskega razmerja. • -Za doseganje pogodbene discipline obstajajo številni pravni mehanizmi s katerimi dosežemo želeno izpolnitev pogodb. • -Nekateri takšni mehanizmi se uporabljajo le na podlagi sporazuma med strankami, nekatere pa so določene že v pravnih predpisih.

33. Poroštvo • -Poroštvo je obveznost poroka, s katero se porok zaveže upniku, da bo izpolnil veljavno in zapadlo obveznost dolžnika, če je le ta ne bi izpolnil. • -Upnik sme zahtevati izpolnitev šele potem, ko je glavni dolžnik ne izpolni v roku, ki je določen v pisni zahtevi. • -Poroštvena obveznost mora biti pisna saj drugače poroka ne zavezuje. • -Porokova obveznost ne more biti večja od obveznosti glavnega dolžnika, lahko pa seveda prevzame le del obveznosti glavnega dolžnika. • -Porok, ki je plačal upnikovo terjatev lahko zahteva od glavnega dolžnika, naj mu povrne vse kar je zanj plačal ter obresti od dneva plačila.

34. Pogodbena kazen • -Pogodbena kazen je s pogodbo določen denarni znesek ali druga premoženjska korist, ki jo je dolžnik dolžan plačati upniku, če ne izpolni svoje obveznosti ali če zamudi z njeno izpolnitvijo. • -Pogodbena kazen je dogovorjena za primer zamude, ne more biti pa določena za denarne obveznosti. • -V primerih neizpolnitve lahko upnik zahteva bodisi izpolnitev bodisi pogodbeno kazen; v primerih zamude prav tako izpolnitev ali kazen.

35. Ara • -Ara je denarni znesek ali neka količina drugih nadomestnih stvari, ki jih ob sklenitvi pogodbe, da ena stranka drugi v znamenje, da je pogodba sklenjena. Ara ima tako utrjevalno in dokazno funkcijo. • -Po OZ velja da je pogodba sklenjena, ko je ara dana, če ni dogovorjeno kaj drugega. • -Če je pogodba izpolnjena, se ara vračuna v izpolnitev obveznosti ali pa se vrne. • -Če pa pogodba ni izpolnjena in je za neizpolnitev odgovorna stranka, ki je aro dala, sme druga stranka zahtevati izpolnitev pogodbe in povrnitev škode, aro pa všteti v odškodnino, lahko pa se tudi zadovolji s prejeto aro. • -Kadar pa je za neizpolnitev odgovorna stranka, ki je prejela aro, sme druga stranka zahtevati ali izpolnitev pogodbe ali povrnitev škode in vrnitev are; ali pa vrnitev dvojne are.

36. Predujem in zamudne obresti • -Predujem je denarni znesek, ki ga ena stranka da drugi ob sklenitvi pogodbe ali med njenim izvrševanjem. • -Predujem pomeni že delno izpolnitev obveznosti, kar pomeni, da z njimi utrdimo ali olajšamo njeno izpolnitev. • -Predujem je tako lahko namenjen npr. za plačilo stroškov, ki ih pri špediterski pogodbi terja izpolnitev naročila o odpravi stvari. • -Zamudne obresti so denarni znesek, ki ga mora dolžnik plačati poleg glavnice upniku, če zamudi z izpolnitvijo glavne obveznosti.

37. Odstopnina • -Odstopnina je denarni znesek ali določena količina nadomestnih stvari, ki je dogovorjena zato, da lahko pogodbena stranka odstopi od pogodbe. • -Zato ker je pogoj za odstop od pogodbe plačilo odstopnine, pogodbena stranka potem raje izpolni pogodbo, kot pa plača odstopnino. • -Stranka, ki je obljubila odstopnino, lahko izbira: lahko izpolni pogodbo ali odstopi od nje in plača odstopnino.