Program iz Tehnike in tehnologije

1. Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Program iz Tehnike in tehnologije PRP Janez Jamšek Janez.jamsek@pef.uni-lj.si www2.pef.uni-lj.si/jj Ljubljana, 2008

2. 1 Agenda Program iz Tehnike in tehnologije Četrtek, 17.04.2008 9:00 -10:30 P Učni načrt (filozofija, značilnosti predmeta in posebnosti učnega načrta), strategije vzgojno-izobraževalnega dela s poudarkom na projektnem in eksperimentalnem delu (dr. Janez Jamšek).Strategije vzgojno-izobraževalnega dela s poudarkom na projektnem in eksperimentalnem delu (dr. Janez Jamšek: http://www2.pef.uni-lj.si/jj/PRP.htm) 10:30 -10:45 Odmor 10:45 -12:45 P Iskanje idej – uporaba tehnike brainstorminga, odločanje z izbiro (mag. Stanislav Avsec). Analiza poteka projekta z vidika organizacije v posameznih korakih, uspešnosti in učinkovitosti pri doseganju cilja, ideje, rešitve za izboljšave (mag. Stanislav Avsec). Kalkulacije in izračun cene z računalniškim programom, vrednotenje po kriterijih, ocenjevanje (mag. Stanislav Avsec). 12:45 -13:30 Kosilo 13:30 -16:30 P/delavnica Izdelava načrtovanega predmeta, organizacija dela, varnost pri delu. Sprotna analiza poteka projekta z vidika projektne organizacije v posameznih korakih po kriterijih uspešnosti in učinkovitosti za doseganje cilja. (Matjaž Jaklin, Jože Vreže).

3. 1 Agenda Program iz obdelave gradiv – umetne snovi Petek, 18.04.2008 9:00 -12:00Delavnica Oblikovanje kriterijev za končno preverjanje in ocenjevanje, opisniki, nova kultura preverjanja in ocenjevanja ob praktičnem izdelku. (Matjaž Jaklin, Jože Vreže). 12:00 -12:45Odmor/kosilo 12:45 -15:00 P P Skiciranje, pravila, primeri. P/LV Izdelava tehnične in tehnološke dokumentacije, izdelava načrta s ciciCAD, novosti, (dr. Samo Zupan).

4. 1 Agenda Program iz obdelave gradiv – umetne snovi Torek, 20.05.2008 8:00 - 09:30TV Pred vhodom - Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad, Ptujska ul. 6, Ogled in demonstracije CNC tehnologije (mag. Stanislav Avsec). 10:00 - 10:45LV Izračun cene z računalniškim programom na praktičnem primeru, vrednotenje po kriterijih, ocenjevanje (mag. Stanislav Avsec). 10:45 - 11:00Odmor 11:15 -14:00 P/LV Predstavitev projektnih nalog in razstava (dr. Janez Jamšek/ Stanislav Avsec).

5. 2 Obveznosti Prisotnost Projektna naloga: • projektno poročilo (elektronska oblika) • plakat (elektronska oblika) Oboje pošljete po e-posti (< 10 MB) ali oddate na CDju (>10 MB) Predstavitev projektne naloge: Plakat (5 minut) izdelek

6. 3 Vsebina 3.1 Stanje TiT v SLO 3.2 Učni načrt 3.3 Strategije vzgojno-izobraževalnega dela 3.4 Svetovni splet 3.5 Literatura 3.6 Diskusija

7. 3.1 Stanje tehnike in tehnologije v SLO Naravoslovje in tehnika vpis študentov motivacija študentov interes učencev • poletni kampi • tekmovanja • aktivnosti po pouku v OŠ in SŠ UL, PeF • izboljšati znanje, obogatiti izkušnje • spremeniti UN programov

8. 3.1 Stanje tehnike in tehnologije v SLO Sklep Tehnološko izobraževanje v Sloveniji ima najnižji odstotek razpoložljivih ur, namenjenih temu področju. Z uvrstitvijo med izbirne predmete v zadnjih treh letih pa del učencev, ki se ne bo odločil za izbirni predmet, novejših področij sploh ne bo spoznal. Slovenija zaostaja za dve stopnji tehnološkega razvoja, v katerem je danes Evropa. Vir: J. Stankovič, diplomsko delo, UL PeF, 2002.

9. 3.2 Učni načrt (filozofija, značilnosti predmeta, UN) Predmet TiT učencem predstavljanačine, sredstva in organizacijske oblike spreminjanja narave ter učinke nanjo Opredeljujejo ga štiri področja, ki se pri pouku prepletajo in jih učenci spoznavajo (predvsem) s svojo dejavnostjo: • tehnična sredstva • tehnologija • organizacija dela • ekonomika PREDMETNIK DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLE

10. 3.2 Učni načrt (filozofija, značilnosti predmeta, UN) Cilji predmeta Učenci: • spoznavajo, odkrivajo, raziskujejo, oblikujejo, konstruirajo in gradijo preproste tehnične predmete; • opazujejo, preizkušajo, analizirajo, primerjajo in razumevajo sestavine in delovanje tehničnih predmetov, procesov v njih in njihovo delovanje ter spoznavajo zveze med tehničnimi principi in naravoslovnimi zakonitostmi; • odkrivajo povezave med delovanjem tehničnih predmetov in njihovo obliko ter lastnostmi obdelovalnih gradiv; • z eksperimentiranjem, poustvarjanjem, ustvarjanjem, konstruiranjem, načrtovanjem, organiziranjem in vrednotenjem dela rešujejo tehnične in tehnološke probleme ter si pri tem razvijajo ustvarjalne sposobnosti. Svoje dejavnosti primerjajo s postopki v proizvodnih organizacijah in spoznavajo principe sodobne tehnologije; • ob uporabi obdelovalnih orodij in preprostih obdelovalnih strojev ter računalniške tehnologije razvijajo in urijo delovne spretnosti. Spoznavajo merilna orodja ter se urijo v merilnih postopkih; • pri načrtovanju in projektiranju, analiziranju, gradnji in vrednotenju se navajajo na samostojno izražanje zamisli s skiciranjem, branjem in risanjem tehnične in tehnološke dokumentacije ter ustnim in pisnim sporočanjem. Uporabljajo ročna in računalniška grafična orodja; • ob delu gojijo kulturo odnosov in sodelovanja v skupini, odgovornosti, ekonomično izrabo časa, gradiv in energije, natančnost ter red. Oblikujejo pozitiven in kritičen odnos do tehnike, tehnologije, organizacije dela in ekonomike ter pozitiven odnos do osebne varnosti, varovanja soljudi, narave, sredstev in predmetov dela. Oblikujejo pozitiven odnos do kulturne dediščine; • spoznavajo svoje sposobnosti in nagnjenja ter jih usmerjajo v ustvarjalno delo v poklicu in prostem času; • razvijajo znanja in praktične sposobnosti za varno in kulturno udeležbo v prometu.

11. 3.2 Učni načrt (filozofija, značilnosti predmeta, UN) S. Gradišnik, diplomska naloga Rezultati anketnega vprašanja »Kakšno je splošno mnenje o učnem predmetu TIT?«, spodaj 7 in zgoraj 9 razred. Rezultati anketnega vprašanja Kako zanimiv je predmet TIT? Spodaj 7 in zgoraj 9 razred.

12. 3.2 Učni načrt (filozofija, značilnosti predmeta, UN) S. Gradišnik, diplomska naloga DEM - Več demonstracij PRD - Več praktičnega dela RAČ - Delo z računalnikom ZST - Več zanimive sodobne teorije Predlog Predlog Rezultati anketnega vprašanja »Kaj predlagaš, da bi bil predmet TIT še bolj zanimiv?«, spodaj 7 in zgoraj 9 razred. Rezultati anketnega vprašanja o količini naučene snovi pri predmetu TIT , spodaj 7 in zgoraj 9 razred.

13. 3.2 Učni načrt (filozofija, značilnosti predmeta, UN) Struktura vsebinskih sklpov UN

14. 3.2 Učni načrt (filozofija, značilnosti predmeta, UN) Najzahtevnejše teme pri TiT: vse šole pri obdelavi kovin izdelujejo svečnik ure, škatle, nosilec za lepilni trak ali poljubni predmet. Računalniško krmiljenje, 67 % Tehnično risanje, 33 % stolček, stojalo za svinčnike in CD-je, gugalnico, nosilec za telefon ali pa poljuben predmet Na splošno imajo učenci TIT zelo radi, oziroma jim je ta predmet zanimiv. V osmem razredu naletimo na povečano število nezanimivih vsebin, ki pa povečini niso všeč dekletom, saj je večji del vsebin namenjenih motorjem in gonilom. Obravnavano snov učitelji največkrat posredujejo ustno ali uporabijo maketo oziroma učilo, 67 %. V uvodni uri le redko posežejo po računalniku ali prikazu filma, 33 %. Učitelji pri učnem predmetu TIT ne dajejo naloge, 50 %, ali pa le včasih, 50 %. Večina anketiranih učiteljev, 83 %, nima računalnika v tehnični učilnici, zato ga uporabljajo le občasno

15. 3.2 Učni načrt (filozofija, značilnosti predmeta, UN) TEKMOVANJA Tekmovanja iz področja TIT so učencem malo manj poznana, zato tudi udeležba na omenjenih tekmovanjih ni visoka (zadnjih 5 let). V ospredju pa so predvsem oblikovanje in tehnološki postopki, tekmovanje avtomobilov na električni pogon in tekmovanje z modelarskimi zmaji. Učitelji se trudijo in poizkušajo pridobiti zanimanje s strani učencev na različne načine, vendar kot kaže uspehi niso zadovoljivi. S tovrstnimi tekmovanji učenci ne pridobijo nobenih točk, ki bi jim kasneje pripomogle pri vpisu na srednje šole in štipendiranju. Učitelji lahko pridobijo informacije o tekmovanjih, tako vsebinsko kot tudi terminsko, na spletni strani ZOTKS in tako seznanijo učence o vrstah ter izvajanju tekmovanj. http://www.zotks.si/portal/stran.asp?id_tema=239&id_strani_var=631&asp_datoteka=

16. 3.2 Učni načrt (filozofija, značilnosti predmeta, UN) NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA Nacionalno preverjanje znanja pri TIT se učiteljem zdi povsem nesmiselno, izključno zaradi tega ker v 9. razredu tega predmeta ni. Za ta predmet TiT ni namenjeno zadostno število ur, zato učitelji pri NPZ pričakujejo slabe rezultate. Učenci NPZ ne jemljejo resno, ker se rezultati NPZ nikamor ne štejejo. Nekateri učenci navajajo odgovor, da zelo resno dojemajo NPZ, vendar pa pri tem preverjanju nikoli ne bi izbrali predmeta TIT. Prav tako se večina za tovrstni študij nikoli ne bi odločila, saj jih študij tehnike ne zanima ali pa imajo drugačne želje za prihodnost.

17. 3.2 Učni načrt (filozofija, značilnosti predmeta, UN) Je sredstvo za razvoj ustvarjalnih sposobnosti PROCES PRODUKT Izdelki: konstruiranje in oblikovanje Iščejo lastne rešitve (PUD) in sodelujejo pri organizaciji delovnega mesta in proizvodnega procesa uporabijo znanja TiT in znanja iz naravoslovnih predmetov Izdelki uporaba različnih gradiv Eden od izdelkov naj nastane z delitvijo dela - obrtniški in industrijski način proizvodnje uporabni, dekorativni Storilnost = št. iz./Δt • prinašajo nove dimenzije v zaznavanje sveta • spodbujajo k gibanju v naravnem okolju, k družabnosti • vzbujajo radovednost • spodbujajo k natančnejšemu opazovanju okolice • spodbujajo k proučevanju naravnih zakonitosti omogočajo nadgradnjo izboljšanje funkcionalnosti

18. 3.2 Učni načrt (filozofija, značilnosti predmeta, UN) Izdelki Na različnih šolah izdelujejo različne izdelke. Ponekod se izdelki ponovijo, vendar le redko. Papirna gradiva darilne škatlice, CD škatle, geometrijska telesa, embalaže in mostove. Les stolček, stojalo za svinčnike in CD-je, gugalnico, nosilec za telefon ali pa poljuben predmet Obdelava kovin vse šole pri obdelavi kovin izdelujejo svečnik ure, škatle, nosilec za lepilni trak ali poljubni predmet. Umetne snovi Različni izdelki: obeski, ulitki, letalo, vazice, lonček, merilec hitrosti vetra in izdelek z ukrivljanjem umetnih mas

19. 3.2 Učni načrt (Varnost pri delu) J. Mali, diplomska naloga Uporaba zaščitnih sredstev Uporaba osebnih zaščitnih sredstev v OŠ in obvezna uporaba (senčene celice)

20. 3.2 Učni načrt (Stroji, orodja in naprave) Stroji, orodja in naprave Predlog poenotenega imenovanja: orodje.doc

21. 3.2 Učni načrt (Varnost pri delu) Stroji, orodja in naprave Kako postopate v primeru, ko se učenec ne drži pravil o varnosti pri delu? Kaj naredite, če se učenec boji dela za strojem?

22. 3.2 Učni načrt (Varnost pri delu) Primer nesreče Učencem je potrebno podati navodila za delo, izvajati demonstracije in pri vsakem tehnološkem postopku obrazložiiti potek in jih seznaniti s pravili. Pri uporabi katerega stroja/naprave/orodja so se poškodbe pojavljale? Preventivni ukrepi za nezgode. Kateri je najbolj tipičen vzrok poškodb?

23. 3.2 Učni načrt (Varnost pri delu) • Navodila za uporabo noža za papir PRED DELOM • Priskrbimo podlago za zaščito mize. • Pripravimo papir, svinčnik, kovinsko ravnilo, nož za papir. NEVARNOST PRI DELU • Urez zaradi nepazljivosti. • Urez zaradi močnega pristiskanja rezila med rezanjem. • Urez zaradi prehitrega potega rezila po začrtani črti. • Sedenje med delom oslabi pritisk roke na ravnilo in zmanjša varnost med rezanjem. • Nikoli se rezila ne vleče proti sebi, da se ne zabodemo. • Premajhen delovni prostor je nevaren zaradi prerivanja. MED DELOM Na list papirja s svinčnikom označimo, kje bomo zarezali. Režemo vedno od leve proti desni (desničarji) Režemo vedno stoje. Kovinsko ravnilo nastavimo ob zarisano črto, ki označuje zarez papirja in režemo po črti. Rezilo noža za papir naj bo dolgo le od 2-3 zareze. Z eno roko držimo kovinsko ravnilo, z drugo primemo nož za papir in režemo po črti ob kovinskem ravnilu. Kot vlečenja noša za papir naj bo med 30 in 45 stopinj glede na podlago. Na kovinsko ravnilo pritiskamo toliko, da se nam ne premakne ob nastajanju reza. Režemo počasi in večkrat kot enkrat z močnim pritiskom.

24. 3.2 Učni načrt (Ocenjevanje) Posodobljeni UN TiT Znanje=pojmi (predvsem ustno): • ob učenčevi predstavitvi izdelka • konstrukcije • drugih oblik (npr. opazovalna in seminarska naloga) Postopki (procesna, proceduralna znanja) • spretnosti in veščine (dovolj časa in možnosti za njihovo pridobitev in utrditev) • obvladovanje obdelovalnih postopkov (odčitamo lahko na končanem predmetu) • postopkov (pri izdelavi predmeta učenci izvedejo samo enkrat) ne ocenjujemo Rezultati dela (izdelki, konstrukcije, skice, tehnično in tehnološko dokumentacijo, poročila in seminarske naloge) • le tista merila, ki jim lahko določimo stopnje • estetskega videza tako ne ocenjujemo (ocenimo lahko posamezne elemente, odvisne od izdelave npr.: poravnanost robov, nanos lepila, površinska obdelava) Pri vseh vrstah vrednotenja je treba imeti oblikovana merila (kriterije), ki naj bodo jasni tudi učencem že na začetku dela

25. 3.2 Učni načrt (Ocenjevanje) Primer 1: Predlog lestvice področij spremljanja in meril z opisi ZNANJE • pojavi in z njimi povezana dejstva, pojmi in definicije • uporabljene tehnike dela, pripomočki in aparature • ukrepi za varno delo v učilnici in na terenu • vplivi poseganja v okolje in posledice za okolje in družbo [http://www.zrss.si/default.asp?link=predmet&tip=6&pID=31&rID=377].

26. 3.3 Strategije vzgojno-izobraževalnega dela Strategije vzgojno-izob. dela s poudarkom na projektnem in eksperimentalnem delu Prevladovanje usmerjenosti, poteka in strategije učnega procesa poudarek: • pridobivanje osnovnih znanj • izkušenj • spretnosti • delovnih navad Primerne so: • preizkušanje tehnoloških lastnosti • delovna naloga • razstavljanje, analizo in sestavljanje tehničnega predmeta • konstrukcijska naloga (uporabnega/funkcionalnega predmeta) • projektna naloga Izpostavljen je vidik praktične aktivnosti predstavlja aktiven in ustvarjalen odnos človeka do materialnega sveta značilno; obstaja povezava intelektualne, telesne (gibalno, čutne), oblikovne in afektne dejavnosti

27. 3.3 Preizkušanje tehnoloških lastnosti (5) Gradivo Preizkušajo se • mehanske • kemične • fizikalne • tehnološke lastnosti gradiv Predvsem tiste, ki so značilne za posamezna gradiva http://www.technologystudent.com/

28. 3.3 Delovna naloga Vsebina se povezuje z izdelavo uporabnega/funkcionalnega predmeta v obliki didaktične/proizvodne vaje • pridobivanje znanj, spretnosti in delovnih navad • ugotavljenjem in preizkušanjem funkcionalnih zvez • fizikalnih, tehničnih in tehnoloških osnov in zakonitosti • z risanjem skic, shem, risb Vzgojno-izobraževalni proces posredovana ali priložena navodila uporaba tehnične in tehnološke dokumentacije (skice, risbe, delavniške, sestavne, montažne risbe, tehnološki, delovni, operacijski, informativni in inštrukatažni listi)

29. 3.3 Konstrukcijska naloga (3) 1 Konstruiranje uporabnega oz. funkcionalnega predmeta Ustvarjalno izvajanje postavljenega tehničnega problema izdelek nastaja od zamisli do verifikacije (faze ustvarjalnega delovnega cikla) • Ustvarjalni delovni proces mora vsebovati problemske situacije, ki jih učenec v organizirano vz.-izob. dejavnosti odkriva in razrešuje • življenska situacija • naravna zakonitost • tehničnih, tehnoloških, fizikalnih, organizacijskih in družbenoekonomskih osnov • opazovanja • zamisli • načrtovanja • eksperimentiranja • urjenja • izdelovanja • analiziranja • preizkušanja • montaže sklopov v končni izdelek • kontrole rezultatov • preizkusa in izboljšav • uporaba izdelka • Učitelj vnaprej planira ustvarjalno produktivnost in določi možnosti za ustvaritev tehničnih predmetov = ustvarjalna-produktivna didaktična pot

30. 3.3 Konstrukcijska naloga Opredelitev posameznih faz 1 Postavitev tehničnega problema Izbrati izdelek = tipičen reprezentant določenega snovnega kompleksa (ročne spretnosti – figura iz US) Z metodo razgovora in demonstracije postaviti problem (kako z napravo za rezanje stiropora izdelati živalsko figuro). Spodbujati ustvarjalnost 2 Fizikalne, tehnološke in tehnične osnove Za pridobitev osnovnih vednosti, znanj in izkušenj ter predstave o načinih obdelave (npr. za rez. US) Akomodacija/ asimilacija = višje stopnje razumevanja učencev 3 Tehnična in tehnološka dokumentacija Tehnična dokumentacija, tehnološka dokumentacija, delovna dokumentacija 4 Izbira materiala Material pripravi učitelj. Za vsak nov izdelek nov uporabljeni material. 5 Izbira orodja Za vsak nov izdelek: uporabljena nova sorazmerno manj znana orodja. a) Demonstracija/princip delovanja/ ravnanje/varnost, b) utrjevanje in urjenje in c) izdelava izdelka.

31. 3.3 Konstrukcijska naloga Opredelitev posameznih faz 6 Stabilizacija delovnega mesta Dovolj delovnega prostora/orodja. 7 Izdelovanje sestavnih delov Najdaljša faza 8 Montaža Sestavne dele v sklope, sklope v finalni izdelek 9 Funkcioniranje Vzgojni cilj je dosežen, ko predmet - izdelek funkcionira (dodatne aktivnosti) 10 Demonatža in površinska obdelava Razstavimo, površinsko obdelamo, zaščitimo barvamo, ponovno sestavimo 11 Rangiranje in ovrednotenje Kriteriji: prizadevnost, ustvarjalni pristop, odnos do dela, racionalnost, samostojnost, kolektivnost, funkcionalnost, estetski videz, izvirnost, uporabnost, možnost prodaje ...

32. 3.3 Konstrukcijska naloga 2 Konstruiranje s sestavljankami življenjska resničnost teh. sestavljanka življenska resničnost učitelj – naloga/motivacija predznanje UČENEC konstruiranje projektiranje planiranje dojemanje informacija preizkušanje tehnišno-fizikalne izkušnje tehnišno-mišljenje argumentacija primerjanje analiza opazovanje sklep korigiranje konstruiranje ponovno izboljšanje preizkušanje znanje

33. 3.3 Konstrukcijska naloga • natančno opazovanje • koordinacija oko-roka • drobno motorika • prostorsko predstavljivost Uporaba sestavljank Njihovo konstruiranje in miselno dejavnost vodimo do zgrajenega modela oblikovanje novih znanj, pojmov in abstraktno mišlenje Sestavljanke omogočajo transformacijo tehnično-fizikalnih pojavov na stopnjo modela • konstruiranje • preizkušanje • korigiranje funkcionalna uporabnost Sestavljanke omogočajo, da učenci prehajajo od konkretnih zaznav in predstav k posploševanju bistvo predmetov in pojavov

34. 3.3 Razstavljanje, analiza in sestavljanje teh. predmetov Učenec spoznava sestavne dele in funkcijske zveze pri delu uporablja • različne naprave • orodja in • pripomočke Delo spremlja tehnično-tehnološka dokumentacija prikazovanje zaporedja del pri • razstavljanju • analizi in • sestavljanju Lahko kot skupinska učna oblika

35. 3.3 Razstavljanje, analiza in sestavljanje teh. predmetov Razstavi, analiziraj in ponovno sestavi (samo) tiste dele kolesa, ki jih lahko in zmoreš razstaviti

36. 3.3 Projektna naloga = projektno delo = metoda projekta = projektni pouk = projektni študij je oblika proizvodnega dela, ki je organizirana • od idejne zasnove • izdelava prototipa, tehnične in tehnološke dokumentacije • izvedbe serijske proizvodnje • do analize in vrednotenja izdelka-projekta Projektna naloga se sestoji iz več (7) učnih enot (Papotnik): • planiranje in razvoj izdelka • izdelava prototipa • konstuiranje • priprava serijske proizvodnje • ekskurzija • izvedba proizvodnega dela na tekočem traku • zaključek proizvodnega dela

37. 3.3 Projektna naloga Bistvene značilnosti projektnega učnega dela: • skupno izvajanje naloge iz vsakodnevne življenske situacije s postavljanjem praktičnega cilja • kooperativnost • uporaba znanja iz različnih strokovnih področij • udeleženost vseh učencev pri izvajanju zadolžitev, ki so različne • prevladovanje izkustvenega učenja, v katerem se prepletajo kognitivna, efektivna, motorična in socialna sfera učenčeve aktivnosti Najznačilnejše karakteristike, razlike od tradicionalnega pouka • tematsko problemski (interdisciplinarni) pristop • konkretnost tematike z usmerjenostjo na življensko situacijo • ciljno usmerjeno in načrtovano aktivnost, katere nosilci so učenci • upoštevanje interesov, potreb in sposobnosti učencev • kooperativnost • odprtost • poudarek na izkustvenem učenju • poudarek na učenju kot procesu zaradi primarno vzgojne funkcije projektnega dela

38. 3.3 Projektna naloga Izhodišča Študentje in učitelji – praktiki sprejemajo in jemljejo PUD kot optimalno za: • za pridobivanje znanja • ustvarjalnih sposobnosti • spretnosti in navad Dejavnosti so zastavljene tako, da si pridobivajo: • znanje • izkušnje in • vpogled v svet tehnike

39. 3.3 Projektna naloga Temeljni poudarki PUD kot zvrst vzo.-izob. dela, ki v optimalni meri asimilira: • tehniko • tehnologijo • organizacijo dela in proizvodnje • družbeno-ekonomske odnose sestavine, ki tvorijo strukturni model konstrukt ta tehnično in tehnološko izobraževanje v OŠ PUD omogoča: • korekcijo in transferabilnost na druga področja in učne predmete • diferenciacijo, nivojski pouk in individualizacijo • intelektualno, emocialno in psihofizično rast in njihovo medsebojno dopolnjevanje • razvoj interesov, motivov in sposobnosti učencev za tehnično ustvarjalnost

40. 3.3 Projektna naloga Rana mladost izkušnje

41. praktični primeri obravnava posameznih znanj Klasični model: • več predmetnih področij • sodelovanje več strok in učiteljev projektni način dela Aktivni model: • fizika • kemija • biologija • ergonomija • ekonomika Poudarjamo: • clovitost • proces • pomen faz 3.3 Projektna naloga Pridobivanje znanja

42. 3.3 Projektna naloga Načrtovanje projekta: • proučevanjem • raziskovanjem • preizkušanjem • konstruiranjem • gradnjo (izdelavo) • vrednotenjem Cilji predmeta tehnika in tehnologija učenčevo življensko okolje najbolj opredmeten cilj Oblikovanje in izdelava predmeta Najpomembnejši, edini Procesni cilji: • iskanje idej • načrtovanje predmeta • preizkušanje in obdelava gradiv • uporaba orodij, strojev in naprav • vrednotenje

43. 3.3 Projektna naloga Sodelovanje učencev: • odločanje • organiziranje • vodenje in izdelava Faze projekta jasne za učence Učenje projektnega načina dela razstava + predstavitev

44. 3.3 Projektna naloga Podpora projektnemu delu Učni načrt Določa cilje, ki naj jih učenci dosežejo Interes učencev Učbenik informacije Vključitev ciljev TIT Šolska delavnica Delovni listi Podpora pri izvedbi projekta • odločanje • organiziranje • vodenje in izdelava

45. 3.3 Projektna naloga Florjančič I. Faza • iskanje področja in opredelitev problema • odločitev za reševanje določenega problema • iskanje in skiciranje idej • predstavitev idej, utemeljevanje, primerjanje • odločitev II. Faza • izdelava prototipa • izdelva tehnične in tehnološke dokumentacije • pridobivanje novega znanja • priprava delovnih mest • izdelava sestavnih delov in sestavljanje celote • preizskus delovanja in popravki III. Faza • vrednotenje dela učencev • izračun cene izdelka http://www.o-sks.nm.edus.si/Tehnika/Biba/Index.htm

46. 3.3 Projektna naloga Vključevanje: ogleda, ekskurzija • izhodišče za opredelitev problema, vir idej in pobud • pomoč pri iskanju rešitev določenega problema • pomoč pri zaznavanju in razumevanju tehničnih problemov • spoznavanje delovnih in obdelovalnih postopkov, delovanje naprav in uporabo orodja • opazovanje organizacije proizvodnje • primerjava svojega načina (obrtni) s strojnim

47. 3.3 Projektna naloga – I faza 1 Iskanje področja in opredelitev problema Izhjamo iz: • potreb • interesov (V naprej razmislimo o možnostih, ki jih bodo učenci predlagali) Izhajamo iz neke življenske situacije, iz nekega problema: predmeti iz kovin v našem življenju Viharjenje možganov in izpeljanke aktiviramo učence S čim se ukvarjajo učenci v prostem času? Izberemo področje Ali kaj potrebujemo? Ali lahko kaj izboljšamo? Ali kaj naredimo drugače?

48. 3.3 Projektna naloga – I faza 2 Odločitev za reševanje določenega problema Odločitev je dogovor med sošolci v skupini. • odkriti tisto kar zanima največ učencev Na neviden način jih usmerjamo proti tistim izdelkom… Določitev kriterijev: vodilo za razmišlanje in oblikovanje idej • ne smejo omejevati, temveč usmerjati • so lahko splošni in specifični • za pomoč pri odločitvi • sodila za vrednotenje izdelka • predlagajo jih učenci (mi jih vodimo) Zapornice: • primernost uporabe • zanesljivost delovanja • enakomerno dviganje in spuščanje • orodje in čas • videz

49. 3.3 Projektna naloga – I faza 3 Iskanje in skiciranje idej Organiziramo v majhnih skupinah 2-3 V medsebojnem razgovoru razmišljajo o rešitvah Vsak zase in skupno Zapornice: • kako izvesti zapornice • kako izvesti pogon • kako vkljapljati spuščanje in dviganje Kjučne besede Skiciranje idej Predstavitev/ utemeljitev Predstavitev Iskanje področja na koncu ure Iskanje in skiciranje idej – naslednja ura *

50. 3.3 Projektna naloga – I faza 4 Predstavitev idej, utemeljevanje, primerjanje Skice obesimo na tablo Član skupine opiše njihovo idejo Primerja s kriteriji • predvidijo morebitne probleme • katera znanja jim še manjkajo Ustno izražanje