Relacijski model terapije pri zdravljenju motenj razpoloženja in tesnobnih motenj

1. Relacijski model terapije pri zdravljenju motenj razpoloženja in tesnobnih motenj s. Meta Potočnik, Hiša kruha s. Marija Meserko, DC Mir

2. Človeškost motenj Ne pretaka se v nas samo tisto, kar smo podedovali od očeta in matere. Gre še za vse mogoče stare, odmrle nazore in vse mogoče stare odmrle vere in podobno. V nas niso več žive; pa vseeno tičijo v nas in se jih ne moremo znebiti. Že če vzamem časopis v roke in ga začnem brati, se mi takoj zazdi, da vidim strahove, ki se motajo med vrsticami. Gotovo živijo po vsej deželi. Mislim, da jih je toliko kot peska v morju. In povrh se vsi skupaj tudi bojimo luči. (Henrik Ibsen, Strahovi)

3. Tesnobne motnje • Splošna tesnobna motnja (GAD) • Panična motnja z agorafobijo in brez nje • Specifične fobije • Socialna fobija • Separacijska tesnoba • Akutna in posttravmatska stresna motnja • Obsesivno-kompulzivna motnja

4. Motnje razpoloženja • Velika depresivna motnja • Distimična motnja • Bipolarna motnja I. in II. • Ciklotimična motnja

5. Anketa med terapevti ZDT • 12 anketiranih • 58% do 3 let delovnih izkušenj 42% 6 let ali več • 66% do 5ur/ted. , 16% do 9 ur/ted. , 16% 10ur/ted in več • Najpogostejša TM: PANIČNA MOTNJA • Najpogostejša MR: VELIKA DEPRESIVNA MOTNJA • Redka TM: AGORAFOBIJA • Redka MR: BIPOLARNA • Vzrok TM z vidika relacijskega modela: travma, nevarna navez. • Vzrok MR z vidika relacijskega modela: izgube, nevarna navez. • Ocenitev glede na spol: TM 60% Ž 40% M, MR 70% Ž 30% M • Ključni dejavnik pri izboljšanju: čustvena uglašenost 75%

6. Anketa med terapevti ZDT • Velik vpliv še terapevtova pristnost, sposobnost soočanja z lastnimi čutenji, vključevanje klientove duhovnosti • Manjši vpliv vedenjsko-kognitivni elementi in drugi • Vsi terapevti uporabljajo širšo strokovno mrežo, posvet z psihiatrom idr. • V primeru samomorilnih teženj 75% klientov podpiše dogovor, da bodo v obdobju terapij poiskali terapevta ali drugo pomoč. • Terapevt z lastnimi izkušnjami tesnobnosti in motenj razpoloženja lahko lažje in bolje pomaga klientom samo, če je sam šel skozi celoten proces zdravljenja oz. soočenja, sicer ne.

7. Tesnobne motnje v statistiki • Ocene kažejo, da Splošna tesnobna motnja prizadene od 4 do 7 % splošne populacije ter da do 25 % ljudi vsaj enkrat v življenju trpi zaradi tesnobe (Slo. 2009 raziskava Kamin 20,2%, ZDA 24,5). • Anksiozne motnje se največkrat začnejo v otroštvu ali adolescenci, lahko pa tudi v odrasli dobi. Pogostejše so pri ženskah. • 55% se prekriva z motnjami razpoloženja.

8. Motnje razpoloženja v statistiki • Ženske med 18. in 45. letom predstavljajo večino depresivnih oseb • ZDA: življenjska prevalenca je 16,2%, 12 – mesečna pa 6,6 , od tega 50% huda depresivna epizoda • SLO: IVZ 2001: 5,8% v ambulantah družinske medicine, 2.5 krat več ženske

9. Motnje razpoloženja v statistiki EUŠTUDIJA ODIN 1996 (theOutcomeofDepressionInternationalNetwork (ODIN) 2 cilja: • Pridobiti podatke o prevalenci, dejavnikih tveganja • Oceniti vpliv različnih intervencij DOWRICKC, et al. From epidemiology to intervention for depressive disorders in the general population: the ODIN study World Psychiatry. 2002 October; 1(3): 169–174.

10. Motnje razpoloženja v statistiki Tisti, ki so bili depresivni, so bili naključno določeni v tri skupine: • Individualna intervencija: Problem SolvingTreatment (PST) • Skupinska intervencija: theCopingwithDepressionCourse (CWD) • Kontrolna skupina Rezultati: Skupina 1 in 2 so bili ob kontroli bolje kot kontrole. • Skupina 1: 40% neozdravljenih • Skupina 2: 44% neozdravljenih • Kontrole: 56% neozdravljenih

11. Motnje razpoloženja v statistiki Študija PREDICT EU (2004-2006) Slo. prof. dr. Igor Švab 6500 bolnikov, SLO 1100 25 Velika Britanija 9 Španija 74 Slovenija 7 Nizozemska 2Lizbona 78 Čile

12. Motnje razpoloženja v statistiki Povprečna prevalenca: Depresija ženske: 13,9% Depresija moški: 8,5 % Tesnobnost ženske: 10,0% Tesnobnost moški: 5,0% Panični napadi ženske: 9,2% Panični napadi moški: 5,2%

13. Vzroki motenj • Čustvena nedostopnost staršev • Postaršenje otrok (neuravnotežena odgovornost otroka) • Perfekcionizem • Medgeneracijski prenosi rokovanja s strahom, zaskrbljenostjo. • Pretirana zaščitniškost staršev • Telesne zlorabe (spolne zlorabe, nasilje) • Travmatični dogodki • Slovenci kot travmatiziran narod (dr. Erzar)

14. Relacijska družinska terapija • vzajemnost odnosav terapevtskem prostoru (medosebna terapija) • Sistemski oz. medgeneracijski vidik • Vidik navezanosti in vzajemna regulacija afekta (Pinsof in Wynne 1995) • sredstva/mehanizmi/orodja/nosilci KOMUNIKACIJE: • projekcija in projekcijska identifikacija (komunikacija) • kompulzivno ponavljanje (učenje in celjenje) • (celostna) vsebina: • fizično telo • čutenja • misli • vedenje • smisel (duhovna komponenta)

15. Ključni dejavniki RDT • Terapevtski odnos (materinski lik) ter terapevtovi in klientovi dejavniki. Kako se terapevt in klient čustveno uglašujeta, je bolj pomembno od metod, ki jih uporablja terapevt. •  Terapevtova avtentičnost, do katere pelje pot v veliki meri preko tega, kako terapevt sprejema svojo zaskrbljenost, tesnobo in strah (Lambert in Barley).

16. Sakralnost odnosa in duhovnost • Relacijska družinska terapija doda še bistveni duhovni dejavnik in sicer sakralno razsežnost odnosa med terapevtom in klientom (Gostečnik). • »RDP trdi, da človek neustavljivo hrepeni po odnosu z drugim, po svetem, sakralnem in religioznem. Najgloblji del tega hrepenenja pa je ravno hrepenenje po Bogu, ki je vrojeno v samo naravo človeške psihe.« (Gostečnik)

17. Dejavnik duhovnosti v terapiji • Jung pravi: »Med vsemi mojimi pacienti srednjih let, t.j. po 35. letu, ni niti enega samega, katerega končni problem ne bi bil njegova religiozna naravnanost. Vsak boleha v končni fazi za tem, kar je izgubil, kar so žive religije dajale svojim vernikom vse čase; nihče ni resnično ozdravljen, če ponovno ne doseže svoje religiozne naravnanosti, kar pa s formalno veroizpovedjo ali pripadnostjo kateri od cerkva še zdaleč ni rešeno.«

18. Opredelitev pojma duhovnosti • »Duhovnost je proces, s katerim posameznik presega samega sebe. Za tistega, ki verjame v Boga, je duhovnost doživljanje odnosa z Bogom. Za humanista je duhovnost samo-preseganje doživljanja z drugo osebo. Za nekoga tretjega je to lahko doživljanje harmonije ali skladnosti, celovitosti z univerzumom, naravo ali kakorkoli pač to poimenuje. Duhovnost nas povede preko samega sebe, v področje, kjer lahko doživimo povezanost z nečim večjim od nas samih, in nas ta povezanost navda z velikim mirom. Za pripadnike religij je duhovno doživljenje tisto, ki ga doživljajo znotraj okvirov svoje vere. Za druge je duhovno doživljanje tisto, ki ga doživlja v okvirih svojih idej, predstav, pričakovanj. Toda to doživljanje je nerazložljivo.« ( Trautmann) , Žorž.

19. Rezultati ameriških raziskav • Redna meditacija ali katerakoli druga duhovna praksa pomaga debeliti možgansko skorjo (Corpuscalosum) • Vsakodnevna meditacija pomaga ublažiti simptome blažje anksioznosti in depresije Vir: Psych Central News

20. Opis zapletov • Klientka se sooča z bolečino zavrženosti, zlorab, izgub in pomanjkanja čustvenih vezi. Dogaja se pomanjkanje osnovne skrbi zase, ponovno poslabšanje motnje, iracionalen odpor do sprememb in nejasno motiviranost, magično razmišljanje (OKM) in samomorilne težnje. • Terapevtka se hkrati srečuje tudi z lastnimi strahovi, tesnobami in žalostjo. • Terapevtka prepozna potrebo po širši strokovni mreži, kjer lahko dobi dodatne informacije ali kamor lahko napoti klienta za dodatno pomoč (psihiatrija, psihološko testiranje, podporne skupine).

21. Prikaz primera • relacijski/ odnosni vidik • OKM Primer: OKM (vraže) ali GAM zaradi nepredelanega strahu pred smrtjo in boleznijo. “Tisti grozni dogodek se lahko ponovi in jaz ga ne bom znal obvladati, ampak se moram vseeno že zdaj pripravljati nanj, da ga bom poskušal obvladati” (Barlow -definicija tesnobe)

22. Integracija različnih pristopov Doseči proces, kjer pride do: • Ozaveščanja posameznih vsebin (potlačenih, odcepljenih) • Vzpostavljanje stika z vsebinami • Odnos z vsebinami (“Kaj naj zdaj s tem?”), • Integracija vsebin (smiselnost, celostnost) • Stika s terapevtko in njenimi “možgani” in izkušnjami

23. Integracija različnih pristopov • Učenje tehnik sproščanja (dihanje, zavedanje telesnih občutkov, progresivna mišična relaksacija, osnove BrainGyma, vsakodnevno gibanje) • Urejanje osnovnih ritmov • Narativni vidik (pisanje življenjske zgodbe) • Uporaba modela dveh možganskih polovic in peskovnik • Duhovnost (zakramentalni vidik, molitev za doseganje izkustva zaupanja) • Urjenje nepresojajočega zavedanja čustev in misli in občutkov • Pot do notranjega otroka • Ovrednotenje samote v srednjih letih • Klient odkrije vzrok svoje tesnobnosti, strahu in zaskrbljenosti • Dogovor glede samomorilnih teženj

24. Za konec • Strah lahko pomaga k izstopanju iz navad. • Miguel de Unamuno: »Navada je začetek nebiti. Mera človekove človeškosti, kar pomeni božanskega v njem, je velikost njegove moči, da živi v bolečini, ali bolje rečeno, v strahu«.