Kazensko procesno pravo – PRAVNA SREDSTVA

1. Kazensko procesno pravo – PRAVNA SREDSTVA doc. dr. Liljana SELINŠEK Predavanje, 27.5.2009 Prezentacija ni učno gradivo, ampak pripomoček za ponavljanje!

2. VRSTE PRAVNIH SREDSTEV • REDNA & IZREDNA • Redno pravno sredstvo: pravno sredstvo zoper nepravnomočne sodbe in sklepe. Sodi v okvir rednega kazenskega postopka. • Izredno pravno sredstvo: pravno sredstvo zoper pravnomočne sodne odločbe. Vloži se po končanem rednem postopku in posega v razsojeno stvar. Izredna pravna sredstva so predvidena za primere, ko utegne biti pravnomočna sodna odločba nepravilna ali nezakonita. • SUSPENZIVNA & NESUSPENZIVNA • Suspenzivno pravno sredstvo: odložilno pravno sredstvo, katerega vložitev zadrži izvršitev izpodbijane odločbe (pritožba zoper sodbo; če zakon ne določa drugače, tudi pritožba zoper sklep). • Nesuspenzivno pravno sredstvo: neodložilno pravno sredstvo, ki ne zadrži izvršitve izpodbijane odločbe (pritožba zoper sklep o podaljšanju pripora). • POPOLNA & NEPOPOLNA • Popolno pravno sredstvo: pravno sredstvo, s katerim se sodna odločba lahko izpodbija v celoti. • Nepopolno pravno sredstvo: pravno sredstvo, s katerim se sodna odločba lahko izpodbija le iz določenih razlogov. • DEVOLUTIVNA & NEDEVOLUTIVNA • Devolutivno pravno sredstvo: pravno sredstvo, o katerem ne odloča sodišče, ki je sodilo na prvi stopnji, temveč višje oziroma instančno sodišče. • Nedevolutivno pravno sredstvo: pravno sredstvo, o katerem odloča istostopenjsko sodišče, kot je izdalo izpodbijano sodno odločbo. • NEPOSREDNA & INVOLVIRANA • Neposredno pravno sredstvo: pravno sredstvo, ki se lahko vloži samostojno proti sodni odločbi. • Involvirano pravno sredstvo: pravno sredstvo, ki se lahko vloži samo ob pritožbi zoper neko drugo odločbo (npr. pritožbo zoper sklep o izključitvi javnosti je mogoče vložiti le skupaj s pritožbo zoper sodbo).

3. REDNO PRAVNO SREDSTVO - PRITOŽBA • Pritožba zoper sodbo kazenskega sodišča je redno, suspenzivno, devolutivno, popolno in neposredno pravno sredstvo. Upravičenci do pritožbe zoper prvostopenjsko sodbo kazenskega sodišča so: • obdolženec, • upravičeni tožilec; • zagovornik; • obtoženčev zakoniti zastopnik; • oškodovanec; • Obdolženčevi bližnji sorodniki; • osebe, ki jim je bila vzeta premoženjska korist. • Roki za vložitev pritožbe zoper sodbo kazenskega sodišča I. stopnje znašajo: • v rednem in sumarnem postopku: 15 DNI, rok teče od trenutka VROČITVE PREPISA SODBE UPRAVIČENCU DO PRITOŽBE; • v kazenskem postopku zoper mladoletnika: 8 DNI, teče od trenutka VROČITVE PREPISA SODBE ALI SKLEPA UPRAVIČENCU DO PRITOŽBE. • Organ, pristojen za sprejem pritožbe:sodišče, ki je izdalo sodbo na 1. stopnji! • Organ odločanja: VIŠJE SODIŠČE • Malce za razmislek: se lahko obdolženi pritoži zoper sodbo, s katero je bil OPROŠČEN obtožbe?

4. NAPOVED PRITOŽBE • Takoj po razglasitvi sodbe oziroma po pouku o pravici do pritožbe, najkasneje pa v 8 dneh od dneva razglasitve sodbe (rok za napoved pritožbe je PREKLUZIVEN!), morajo* upravičenci do pritožbe NAPOVEDATI PRITOŽBO, če želijo izkoristiti to pravno sredstvo. Če nihče od upravičencev pritožbe ne napove, NI POTREBNO, da bi pisno izdelana sodba vsebovala OBRAZLOŽITEV. • IZJEMA: če je bila obdolžencu izrečena ZAPORNA KAZEN, napoved pritožbe ni potrebna! V tem primeru mora biti pisno izdelana sodba vselej obrazložena. • * Posledice nenapovedi pritožbe: • Če upravičenci ne napovejo pritožbe, se šteje, da so se pravici do pritožbe odpovedali. Če je obdolžencu izrečena pogojna obsodba na zaporno kazen in ne napove pritožbe, se ne more pritožiti. Če se vseeno pritoži, se taka pritožba zavrže kot nedovoljena. • Če pa je obdolžencu izrečena kazen zapora, napoved pritožbe ni potrebna, in torej nenapoved pritožbe ne pomeni odreka pravici do pritožbe. • SESTAVINE PRITOŽBE • navedba sodbe, zoper katero se vlaga pritožba; • razlog za izpodbijanje; • obrazložitev pritožbe; • predlog, da se izpodbijana sodba popolnoma ali deloma razveljavi ali spremeni; • podpis osebe, ki se pritožuje (na koncu!!).

5. PRITOŽBENI RAZLOGI • bistvena kršitev določb kazenskega postopka; Bistvene kršitve določb kazenskega postopka se delijo na ABSOLUTNE in na RELATIVNE. Bistvena podobnost med relativnimi in absolutnimi bistvenimi kršitvami kazenskega postopka je v tem, da gre v obeh primerih za bistvene kršitve, ki so vplivale na pravilnost odločitve sodišča. Temeljna razlika med njimi pa je v tem, da mora pri relativnih bistvenih kršitvah pritožnik dokazati vzročno zvezo med kršitvijo in njenim vplivom na pravilnost odločitve sodišča; pri absolutnih bistvenih kršitvah postopka pa se ta vzročna zveza domneva. Če je podana katera od absolutnih kršitev kazenskega postopka (naštete so v 1. odstavku 371. člena ZKP), sodišče ne presoja njenega vpliva na zakonitost in pravilnost izpodbijane odločbe, temveč sodbo razveljavi (izjemoma lahko sodbo tudi spremeni). Nekatere od teh kršitev so tako pomembne, da jih sodišče ugotavlja po uradni dolžnosti in po uradni dolžnosti tudi razveljavi sodbo, če jih ugotovi. Če je podana katera od relativnih kršitev kazenskega postopka, pa mora pritožbeno sodišče oceniti, ali je takšna kršitev v konkretnem primeru vplivala oziroma mogla vplivati na zakonitost in pravilnost sodne odločbe. Relativne bistvene kršitve določb postopka se nikoli ne presojajo po uradni dolžnosti. Opredeljuje (ne pa tudi našteva) jih 2. odstavek 371. člena ZKP. • kršitev kazenskega zakona; člen 372 ZKP! • zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja; Zmotno ugotovljeno dejansko stanje je podano, če je sodišče kako odločilno dejstvo ugotovilo zmotno – kadar torej pri sprejemanju odločitve ni ocenilo vseh izvedenih dokazov in ugotovljenih dejstev, ki se nanašajo na odločilna dejstva, niti njihove vzajemne povezanosti. Odločilno dejstvo je zmotno ugotovljeno takrat, kadar pritožbeno sodišče ne more soglašati z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je takšno dejstvo dokazano na logičen in izkustveno sprejemljiv način, in je zato nerešeno vprašanje, ali je tako dejstvo resnično obstajalo.  Nepopolno ugotovljeno pa je dejansko stanje takrat, kadar pritožbeno sodišče določenega odločilnega dejstva sploh še ni ugotavljalo, ne glede na to, ali so obstajali predlogi za izvedbo dokazov, ki naj bi dokazovali obstoj takšnega dejstva. Nepopolno ugotovljeno je lahko dejansko stanje tudi tedaj, če na to kažejo nova dejstva in dokazi. • odločitev o kazenskih sankcijah, o odvzemu premoženjske koristi, o stroških kazenskega postopka, o premoženjsko pravnem zahtevku in odločitev o objavi sodbe v tisku, po radiu ali po televiziji.

6. POSTOPEK S PRITOŽBO • pritožba se poda pri sodišču, ki je izreklo sodbo na prvi stopnji; • izvod pritožbe sodišče prve stopnje vroči nasprotni stranki, ki SME nato v osmih dneh po njenem prejemu podati sodišču ODGOVOR NA PRITOŽBO; • pritožbo in morebitni odgovor na pritožbo s celotnim spisom nato sodišče prve stopnje predloži sodišču druge stopnje! • Pri sodišču 2. stopnje se spis s pritožbo skladno s sodnim redom dodeli sodniku poročevalcu; • če gre za kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja na zahtevo državnega tožilca, pošlje sodnik poročevalec spis pristojnemu državnemu tožilcu, ki MORA spis pregledati in ga brez odlašanja vrniti sodišču; pri tem pristojni državni tožilec LAHKO pisno poda svoj predlog pritožbenemu sodišču, LAHKO pa tudi izjavi, da ga bo podal na seji senata; • sodišče 2. stopnje odloči na seji senata (!), redkeje pa na podlagi opravljene obravnave (le, če gre za ponovitev starih ali izvedbo novih dokazov zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja IN obstajajo OPRAVIČENI razlogi za to, da se zadeva NE vrne sodišču 1. stopnje v novo glavno obravnavo!!). Sodišče 2. stopnje preizkusi sodbo praviloma le v delu, v katerem jo pritožnik izpodbija, vselej pa mora po uradni dolžnosti preizkusiti vse tisto, kar je določeno v 383. členu ZKP.

7. MOŽNE ODLOČITVE SODIŠČA 2. STOPNJE • A.) S K L E P VIŠJEGA SODIŠČA • pritožba se ZAVRŽE kot prepozna; • pritožba se ZAVRŽE kot nedovoljena; • pritožbi se UGODI in se sodba sodišča 1. stopnje • (delno ali v celoti) R A Z V E L J A V I /ali se • razveljavi exoffo/ in se zadeva VRNE V NOVO SOJENJE /pred istim ali spremenjenim senatom/; • če sodišče 2. stopnje spozna, da so podani zakonski znaki za izrek sodnega opomina, SPREMENI s sklepom sodbo sodišča 1. stopnje in izreče sodni opomin. • B. ) S O D B A VIŠJEGA SODIŠČA • pritožba se ZAVRNE kot neutemeljena in se POTRDI sodba sodišča 1. stopnje; • pritožbi se UGODI in se sodba sodišča 1. stopnje (delno ali v celoti) S P R E M E N I /ali se spremeni exoffo/.

8. PRITOŽBA ZOPER SODBO SODIŠČA 2. STOPNJE Zoper sodbo sodišča druge stopnje je dovoljena pritožba na Vrhovno sodišče RS v naslednjih primerih: • 1. če je sodišče druge stopnje izreklo kazen dosmrtnega zapora ali zapora tridesetih let ali če je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, s katero je bila izrečena taka kazen; • 2. če je sodišče druge stopnje na podlagi opravljene obravnave dejansko stanje ugotovilo drugače kakor sodišče prve stopnje in na tako ugotovljeno dejansko stanje oprlo svojo sodbo; • 3. če je sodišče druge stopnje spremenilo sodbo, s katero je sodišče prve stopnje obtoženca oprostilo obtožbe in izreklo sodbo, s katero ga je spoznalo za krivega. O pritožbi zoper sodbo sodišča druge stopnje odloča Vrhovno sodišče na seji senata po določbah, ki veljajo za postopek na drugi stopnji. • Pozor: prepoved reformatio in peius !

9. IZREDNA PRAVNA SREDSTVA • ZAHTEVA ZA VARSTVO ZAKONITOSTI • OBNOVA POSTOPKA • IZREDNA OMILITEV KAZNI

10. ZAHTEVA ZA VARSTVO ZAKONITOSTI • Upravičenec do vložitve: državni tožilec, obdolženec (po obdolženčevi smrti pa jo smejo v njegovo korist vložiti njegovi bližnji sorodniki) in zagovornik. Državni tožilec sme vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti tako v škodo, kakor tudi v korist obdolženca; ostali pa le v korist obdolženca. • Rok za vložitev Obdolženec, zagovornik in obdolženčevi bližnji smejo vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti v roku treh mesecev od dneva, ko je obdolženec prejel pravnomočno sodno odločbo. Če zoper odločbo sodišča prve stopnje ni bilo pritožbe, se ta rok šteje od pravnomočnosti te odločbe. Zoper pravnomočno odločbo o odreditvi pripora lahko obdolženec in zagovornik vložita zahtevo za varstvo zakonitosti v roku osmih dni od dneva, ko je obdolženec prejel pravnomočno odločbo o priporu. Če je z odločbo Evropskega sodišča za človekove pravice ugotovljeno, da je bila s pravnomočno sodno odločbo v škodo obdolženca kršena človekova pravica ali temeljna svoboščina, se rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti šteje od dneva vročitve odločbe Evropskega sodišča obdolžencu. Za državnega tožilca pa vložitev zahteve za varstvo zakonitosti ni časovno omejena, saj poprava krivice ni zgolj v obsojenčevem interesu, temveč tudi v interesu javnosti. • Razlogi Zoper pravnomočno sodno odločbo in zoper sodni postopek, ki je tekel pred tako pravnomočno odločbo, se sme po pravnomočno končanem kazenskem postopku vložiti zahteva za varstvo zakonitosti v naslednjih primerih: 1. zaradi kršitve kazenskega zakona; 2. zaradi absolutnih bistvenih kršitev določb kazenskega postopka; 3. zaradi drugih kršitev določb kazenskega postopka, če so te kršitve vplivale na zakonitost sodne odločbe (državni tožilec pa jo lahko vloži zaradi vsakršne kršitve postopka) in 4. zoper pravnomočno odločbo o odreditvi in podaljšanju pripora, četudi kazenski postopek še ni pravnomočno končan. Zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in tudi ne zoper odločbo vrhovnega sodišča, s katero je bilo odločeno o zahtevi za varstvo zakonitosti. • Organ odločanja Vrhovno sodišče RS

11. OBNOVA POSTOPKA • Vrste • neprava obnova • prava obnova • posebna obnova postopka zaradi odločbe Ustavnega sodišča RS ali odločbe Evropskega sodišča za človekove pravice • Upravičenec do vložitve stranke in obdolženčev zagovornik; po obsojenčevi smrti pa jo smejo zahtevati državni tožilec, če je tekel postopek na njegovo zahtevo in obsojenčevi bližnji sorodniki. • Rok za vložitev Obnova kazenskega postopka ni omejena z rokom - zahtevati se sme tudi potem, ko je obsojenec kazen prestal, in ne glede na zastaranje, amnestijo ali pomilostitev. • Razlogi • Odvisno od vrste obnove • Organ odločanja O ZAHTEVI za obnovo postopka odloča izvenrazpravni senat sodišča, ki je v prejšnjem postopku sodilo na 1. stopnji.

12. IZREDNA OMILITEV KAZNI • Upravičenec do vložitve Izredno omilitev kazni smejo zahtevati državni tožilec, če je tekel postopek na njegovo zahtevo, obsojenec in njegov zagovornik kakor tudi osebe, ki imajo pravico do pritožbe zoper sodbo v obtoženčevo korist (njegov zakonec oziroma oseba, s katero živi v zunajzakonski skupnosti, krvni sorodnik v ravni vrsti, posvojitelj, posvojenec, brat, sestra in rejnik). • Rok za vložitev ZKP ne določa roka za vložitev zahteve za izredno omilitev kazni, niti ne postavlja nobenih drugih časovnih okvirov za njeno vložitev. Iz tega bi bilo mogoče sklepati, da se lahko vloži kadarkoli; praksa pa je zavzela stališče, da se to izredno pravno sredstvo ne more vložiti po v celoti prestani ali odpuščeni kazni, saj v takem primeru omilitev kazni ni več smiselna. • Razlogi Omilitev pravnomočno izrečene kazni je dovoljena, če se po pravnomočnosti sodbe pokažejo okoliščine, ki jih ni bilo, ko se je sodba izrekala, ali so bile, pa sodišče zanje ni vedelo, ki pa bi očitno pripeljale do milejše obsodbe. • Organ odločanja Zahteva za izredno omilitev kazni se poda pri sodišču, ki je izdalo sodbo na prvi stopnji, o njej pa odloča Vrhovno sodišče RS.