Možnosti za uvedbo ekonomskih spodbud v Sloveniji Zavarovanje za poškodbe na delu

1. Možnosti za uvedbo ekonomskih spodbud v Sloveniji Zavarovanje za poškodbe na delu in poklicne bolezni Brdo pri Kranju, november 2008 mag. Rosvita Svenšek

2. Mednarodna organizacija dela (ILO) • (ustanovna listina 1944 – Los Angeles): • ukrepe za varno in zdravo delo mora zagotoviti delodajalec; • je varno in zdravo delo je ena temeljnih človekovih pravic in pravic delavcev. • Evropska Fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev • zanemarjanje ukrepov varnosti in zdravja pri delu ima posledice za delavca, delodajalca in za celotno gospodarstvo; • za to področje so najbolj odgovorni delodajalci; • stanje na tem področju je slika razmer v državi, v dejavnosti in pri delodajalcu.

3. Stališča in pogledi EU glede varnosti in • zdravja pri delu: • vlaganje v varnost in zdravje pri delu pomeni investiranje v večjo produktivnost, boljše počutje zaposlenih in s tem v kvaliteto življenja; • sistem varnosti in zdravja pri delu mora vzpodbujati večjo skrb za zdravje delavcev in s tem zmanjšati število in posledice poškodb pri delu in poklicnih bolezni; • stanje zdravstvenega absentizma ter pogostnost in posledice poškodb na delu in poklicnih bolezni so slika stanja posameznega delodajalca.

4. Zakaj so v Sloveniji potrebne spremembe? • Prvi razlog je humanost – za evropske razmere je zanemarjanje varnosti in zdravja pri delu nesprejemljivo in neodgovorno in v nasprotju s človekovimi pravicami; • Drugi razlog je ekonomske narave – prenos financiranja posledic neustrezne varnosti in zdravja pri delu iz javnih skladov na delodajalce v skladu z evropsko prakso; • Tretji razlog: zahteva po spoštovanju evropskih standardov glede zahtevane oziroma sprejemljive ravni varnosti in zdravja pri delu

5. Financiranje področja varnosti in zdravja pri delu v • Sloveniji sedaj • del obveznosti krijejo delodajalci sami, del pa obvezno zdravstveno in invalidsko oziroma pokojninsko zavarovanje. • Nobeno od teh zavarovanj ne vodi ločeno prihodkov in stroškov tega zavarovanja, niti ni predvideno posebno upravljanje z njimi. • Stroški za poškodb na delu in poklicnih bolezni niso transparentni, ne vzpodbujajo k večji skrbi in odgovornosti za prizadevanja po zmanjšanju števila in posledic poškodb na delu in poklicnih bolezni.

6. V Evropi poznajo pri urejanju financiranja varnosti in zdravja pri delu: • državno organizirano in financirano obliko socialne • varnosti; • vzajemno zavarovanje po načelih socialnega • zavarovanja. • Slovenija ima pretežni del socialne varnosti organiziran v obliki socialnega zavarovanja, zato nam je bližja ureditev, po kateri je na ta način organizirano tudi zavarovanje za poškodbe na delu in poklicne bolezni. Primer takšne ureditve so Nemčija, Avstrija, Švica, Francija itd.

7. Značilnosti takšnih zavarovanj so naslednje: • temeljijo na načelih vzajemnosti in neprofitnosti, • so obvezna, • prvenstveno so usmerjena k preventivi, • združujejo vse napore in nosilce za celovito obravnavo • področja varnosti in zdravja pri delu, • financirajo se s prispevki delodajalcev, pri čemer so • prispevki diferencirani, • zagotavljajo delavcem visoko stopnjo varnosti.

8. Pobuda za uvedbo zavarovanja za poškodbe na delu in poklicne bolezni v Sloveniji • Predlog o tem je vključen v gradivo Nacionalnega programa varnosti in zdravja pri delu • je obvezno (javno) in neprofitno in vzajemno zavarovanje po načelih Bismarckovega modela socialnega zavarovanja • s statusom pravne osebe z lastnimi sredstvi in organi upravljanja; • financiralo bi se s prispevki delodajalcev, katerim bi se za ustrezni delež zmanjšali prispevki za ZPIZ in ZZZS.

9. Zavarovanje zapoškodbe na delu in poklicne bolezni: • prevzelo bi kritje stroškov za varnost in zdravje pri delu od ZPIZ, ZZZS in deloma tudi od delodajalcev (zdravstvena preventiva in svetovalna dejavnost); • Priti bi moralo tudi do prestrukturiranjafinančnih obveznosti delodajalcev do teh zavarovanj; • Postopen prehod na diferencirane prispevne stopnje delodajalcev

10. Višina diferenciranih prispevnih stopenj bo odvisna od: • višine tveganj po dejavnostih ali od tveganj po poklicih (ali delovnih mestih); • stroškov, ki so jih delodajalci povzročili zaradi poškodb na delu in poklicnih boleznioziroma zaradi odprave posledic le teh; • Bonusov bi bili deležni delodajalci z nižjimi oziroma podpovprečnimi stroški. Teoretično bi lahko uvedli tudi sistem malusov

11. Ekonomske spodbude • S takšnim pristopom bi prispevki pomenili neposredno ekonomsko vzpodbudo delodajalcem za doslednejše izvajanje ukrepov varnosti in zdravja pri delu in za zmanjševanje stroškov za poškodbe na delu in poklicne bolezni.

12. Zavarovanje za poškodbe na delu in poklicne bolezni bi prevzelo kritje za: • tehnično varnostno in medicinsko svetovanje delodajalcem o ukrepih za preprečevanje poškodb na delu in bolezni, povezanih z delom ter prosvetne in vzgojne aktivnosti na tem področju; • odkrivanje in ugotavljanje vzrokov ter povzročiteljev poškodb na delu in bolezni, povezanih z delom; • zdravljenje poškodovanih na delu in zbolelih zaradi bolezni, povezanih z delom; • medicinsko, poklicno in socialno rehabilitacijo oseb poškodovanih pri delu ali zbolelih zaradi bolezni, povezanih z delom, vključno s pripomočki za rehabilitacijo;

13. Zavarovanje za poškodbe na delu in poklicne bolezni bi prevzelo kritje za (2): • nadomestilo plač za čas začasne zadržanosti z dela v času zdravljenja in rehabilitacije (po določenem času, za katerega jih bo kril delodajalec); • stroške prekvalifikacije zavarovanca, ki ni več sposoben opravljati svojega dosedanjega dela; • odškodnino zaradi trajno zmanjšane delovne in pridobitne sposobnosti; • Invalidsko pokojnino in dodatek za postrežbo in nego osebam v primeru trajne nezmožnostiza delo ali trajno zmanjšane zmožnosti za delo • Pokojnine oziroma odškodnine svojcem v primeru smrti zavarovanca zaradi poškodbe na delu ali bolezni povezane z delom

14. Zavarovanje za poškodbe na delu in poklicne bolezni(3): • Izvajal naj bi ga eden od obstoječih javnih zavodov s področja socialnega zavarovanja – verjetno ZZZS; • Uvedba takšnega zavarovanja je možna le s sprejemom posebnega zakona, ki mora urediti celotno področje zavarovanja, zavarovance, njihove pravice in obveznosti in vse druge pogoje za njegovo delovanje.

15. Delovni osnutek zakona je napisan že več kot 5 let Do njegove uresničitve ni prišlo iz socialnih in političnih razlogov Uvedba zavarovanja bi pomenila prerazporeditev obveznosti do plačevanja prispevnih stopenj, in sicer: • Najprej med delodajalci in delojemalci, • Nato med delodajalci samimi Za te spremembe ni pripravljenosti in volje

16. Nepripravljenost na spremembe je tudi razlog, da niso uveljavljena določila že sprejetih zakonov: O uvedbi diferenciranih stopenj govorita tako zakon o zdravstvenem zavarovanju kot tudi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. ZZZS in ZPIZ bi morala uvesti diferencirane stopnje za delodajalce glede na višino stroškov na zaposlenega zaradi poškodb na delu in poklicnih bolezni na zaposlenega v primerjavi s poprečjem Slovenije ali dejavnosti.

17. Predlog za izvajanje teh opredelitev • je bil odložen tako na Ekonomsko socialnem svetu kot • tudi na Vladi • Izvajanje teh določil je bilo preloženo v prihodnost (?) • Skoraj zanesljivo pa bomo tak sistem v Sloveniji prej ali slej uvedli.

18. Projekt ZZZS o krepitvi zdravja v kolektivih (1) • ZZZS načrtuje v svojem Strateškem razvojnem programu nov pristop, pri katerem naj bi bila v ospredju preventiva, krepitev zdravja in zgodnja rehabilitacija. • Gre za zavestno usmeritve od “patogeneze k salutogenezi”, k spodbujanju determinant zdravja in za spreminjanje razmer v kolektivih. • Pri tem ne gre le za varnost in zdravje pri delu, ampak za aktivnosti za izboljšanje zdravja kolektivov (vrtci, šole, podjetja, interesne skupnosti).

19. Projekt ZZZS o krepitvi zdravja v kolektivih (2) • V začetku bo šlo za več “pilotov”, sodelovanje kolektivov bo prostovoljno. • Pripravljeni bodo specifični programi preventive, krepitve zdravja, rehabilitacije (specifični in individualni programi). • Rezultati sprememb bodo merjeni in spremljani dalj časa na aktivni in komparativni skupini. • Kasneje naj bi bile določene novosti vključene v redni program obveznega zavarovanja.

20. Projekt ZZZS o krepitvi zdravja v kolektivih (3) V projektu naj bi dosegli sodelovanje in usklajeno delovanje delodajalcev, članov kolektivov, zdravniške službe, ZZZS, ministrstev itd. s ciljem spreminjanja razmer in zdravja. Predvidene so tudi finančna vlaganja in spodbude za delodajalce in člane kolektivov. Med temi je tudi odprta možnost znižanja obvez delodajalcev, ki bodo dosegli rezultate (izboljšali zdravje, zmanjšali stroške zdrav. Zavarovanja, absentizem …..)

21. Projekt ZZZS o krepitvi zdravja v kolektivih (4) • Tako ZZZS uvaja novosti, ki jih drugje poznajo že 15 in več let. Poskušal bo povzeti primere dobre prakse iz sveta . • Morda bodo ti ukrepi in aktivnosti prispevali k večji motiviranosti delodajalcev za boljše zdravje, večjo varnost in zdravje pri delu in k ciljem, ki so zapisani v Nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu, a se ne uresničujejo zadovoljivo.