180 likes | 371 Views
INFORMACIJSKI SISTEM UNIVERZE V MARIBORU. PISUM RCUM. Zakaj PISUM ?. Informacijski sistem Univerze v Mariboru je bilo potrebno prenoviti, ker: obstoječi IS ni zadoščal več potrebam UM smo želeli povečati učinkovitost pri delu je bilo potrebno omogočiti podporo novim procesom na univerzi
E N D
INFORMACIJSKI SISTEM UNIVERZE V MARIBORU PISUM RCUM
Zakaj PISUM? Informacijski sistem Univerze v Mariboru je bilo potrebno prenoviti, ker: • obstoječi IS ni zadoščal več potrebam UM • smo želeli povečati učinkovitost pri delu • je bilo potrebno omogočiti podporo novim procesom na univerzi • smo želeli izboljšati podporo uporabnikom
ŽELENE LASTNOSTI PISUM • enovit, odprt in prilagodljiv IS • dokumentirana funkcionalnost IS s sledenjem spremembam • povečana učinkovitost pri delu uporabnikov • npr. preprečiti nepotrebno podvajanje dela • omogočena podpora novim razvojnim procesom na univerzi • izboljšana in hitrejša podpora uporabnikom
LOGIČNA ZASNOVA PISUM • OIPS: • poročila, plani • analize, sinteze KIPS • PPS: • el. poslovanje, • imeniki ... AIPS FIPS
STRATEGIJA PROJEKTA • V čim večji meri izvesti z lastnimi resursi • prenovljeni IS bo namenjen podpori delu članic in vodstveni strukturi, • funkcionalno mora biti najmanj tako dober, kot je sedanji, • med informacijskimi podsistemi se morajo ustvariti nove povezave, kar bo odstranilo redundantnost in nekonsistentnost podatkov v veliki meri, • IS bo mogoče enostavno nadgrajevati in vzdrževati.
IZVEDBA PROJEKTA • Organizacijska struktura • Projektni svet, vodja, kontrola kvalitete, svet tajnikov • Časovni okvir • Projektne faze • Dejanska izvedba • Javni razpis, lastni razvoj
ROKI Začetne aktivnosti Analiza funkcionalnih področij Načrtovanje in izvedba aplikacij Testiranje in uvajanje IS Spremljevalne aktivnosti Uporaba IS dec. 1998 8.7.1999 31.3.2000 19.1.2001 1.10.2001 Začetek projekta Konec prve faze
POTEK PROJEKTA • Analiza funkcijskih področij • FIPS – samostojna izvedba • Javni razpis – ponovljen • Zagotavljanje kakovosti • Načrt notranje kontrole • Zunanji presojevalec AIPS
PROBLEMI … • Izdelava funkcijskih specifikacij nepopolna • Uporabniki ne znajo pojasniti želja • Analitik in izvajalec sta različni osebi • Prehod uporabnikov na novo tehnologijo • Prekoračitev rokov • Težave v spletni aplikaciji • Organizacijska nepovezanost univerze • Uvajanje poteka z različno hitrostjo • Uporaba posameznih modulov ne zaživi
OBSEG PROJEKTA • Približno 1000 tabel • 15 GB baza • Tehnologija Microsoft in Delphi • 400 interaktivnih uporabnikov • 25.000 študentov • 75 mio. SIT
ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI V PROJEKTU Projektni svet PISUM mi je določil vlogo vodenja kakovosti. V praksi je to pomenilo: • V pogodbo smo zapisali zahteve za kakovost, ki jih najprej ni bilo: • ??????
ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI V PROJEKTU • Izdelali smo plan kakovosti – kot metodološki dokument, ki je bil sestavni del pogodbe z izvajalci • Pri izvajalcih smo izvajali notranjo revizijo izvajanja projektov • Pri izvajalcih smo sodelovali pri (zapisano v pogodbah!) kontrolnih pregledih izvajanja projektov
ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI V PROJEKTU • Dosegli smo, da je (vsaj del!) testiranja opravil strokovnjak, ki ni bil iz vrst izvajalca ampak iz Univerze! • Usklajevanje med različnimi izvajalci in uporabniki PISUM • Poročanje projektnemu svetu PISUM • Monitoring izvajanja PISUM • ???????????
ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI V PROJEKTU KAJ MORAMO V AIPS2 NAPRAVITI BOLJE? • Funkcionalna specifikacija – doseči čim učinkovitejšo sodelovanje z uporabniki • Učinkovitejši nadzor nad izvajanjem projektov pri izvajalcih – notranje revizije so obvezne • Analize tveganja – ne smejo biti le formalni dokument • ?????????
PISUM INFORMATIZIRANA UNIVERZA ZA VSE RODOVE ŠTUDENTOV