1 / 13

Odprto inoviranje Dr. Jože Gričar, zaslužni profesor Univerze v Mariboru

Odprto inoviranje Dr. Jože Gričar, zaslužni profesor Univerze v Mariboru Programski koordinator, Medobčinska pobuda: Čezmejno e-sodelovanje v Podonavski e-regiji http://eLivingLab.org/CrossBordereRegion/InterMunicipality

warren
Download Presentation

Odprto inoviranje Dr. Jože Gričar, zaslužni profesor Univerze v Mariboru

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. Odprto inoviranje Dr. Jože Gričar, zaslužni profesor Univerze v Mariboru Programski koordinator, Medobčinska pobuda: Čezmejno e-sodelovanje v Podonavski e-regiji http://eLivingLab.org/CrossBordereRegion/InterMunicipality Gricar@FOV.Uni-Mb.si http://eCenter.FOV.Uni-Mb.si/Gricar, http://eLivingLab.org

  2. Inoviranje Spodbujanje inoviranja Kaj želimo? Kaj je tržno zanimivo? Kaj je možno narediti s sodobno tehnologijo? Preizkušanje zamisli- prototipiranje

  3. Razvojne stopnje inoviranja Problem Prototip; postopno zorenje zamisli rešitve v pobudi Pilot Projekt Uvedena rešitev: rešen ali zmanjšan problem

  4. Manjkajoča povezava v procesu inoviranja Faza 2 Prototip Faza 3 Pred-tržni proizvod/storitev Faza 0 Raziskovanje Faza 1 Zasnova rešitve Faza 4 Tržni proizvod/storitev Proces inoviranja - nikogaršnje področje Raziskovalni“push” Tržni “pull” Presented by: Veli-Pekka Niitamo, Nokia & ENoLL, Bled eConference June 2007

  5. Problem kot izhodišče sprememb • Problem kot izhodišče zamišljanja sprememb. • Kaj je problem? Kdo ima problem? • Problem kot rezultat neustreznega delovanja procesa. • Povezanost zapletenosti (kompleksnosti) problema in procesa. • Težave celostnega zamišljanja procesa. • Postopnost prenavljanja procesa.

  6. Prototip Prototíp je predserijsko izdelan predmet. Izraz se po navadi uporablja v avtomobilski, letalski in težki industriji. Prototip je v prvi vrsti izdelan za testiranje izdelka in odpravljanje morebitnih pomanjkljivosti pred serijsko proizvodnjo. Wikipedia Izhodišče prototipa je problem. Prototipna rešitev je izhodišče izdelave pilotne rešitve.

  7. Vrste prototipov Tehnološki prototip – poskusna nova tehnologija, rešitev ali storitev. Organizacijski prototip – poskusna uporaba preizkušene tehnologije, rešitve ali storitve v novem organizacijskem okolju. .

  8. Živi laboratorij • V živem laboratoriju kot soustvarjalci sodelujejo raziskovalci, razvijalci in uporabniki. • Cilj živega laboratorija je v čim krajšem času narediti proizvod (rešitev, storitev) skladno s potrebami uporabnikov. • Sodelavci živega laboratorija si zastavljajo dvoje vprašanj: Kaj uporabnik rabi? Kako to narediti?

  9. Inovativnost za kakovost življenja, Slovenija - živi laboratorij(junij 2007)http://SloveniaLivingLab.si • Usmeriti raziskovalno-razvojne potenciale v manjše število za Slovenijo najpomembnejših projektov. • Z usmerjanimi pilotnimi uvedbami pridobiti praktično uporabne rezultate, ki bodo omogočali ustvarjanje dodatnih in novih poslov. • Povezati tehnološke platforme ter zmogljivosti IKT-podjetij za zagotavljanje učinkovitega in uspešnega tehnološkega preboja slovenske industrije. • Okrepiti dolgoročno usmerjeno sodelovanje z najrazvitejšimi državami. • Pridobiti politično podporo za uresničevanje nalog iz te pobude, kjer je pomoč vlade potrebna. • Pomagati, da Slovenija kot celota in njeni državljani ter posamezne organizacije še napredujejo na lestvici najuspešnejših uporabnikov rešitev in storitev IKT na svetu.

  10. Odprto inoviranje • Vsi vpleteni povabljeni k inoviranju. • »Končni« uporabnik je tudi »začetni« uporabnik. • Uporabnik ni več objekt proučevanja, ampak soustvarjalec rešitev. • Inoviranje se iz zaprtih laboratorijev seli med ljudi (živi laboratorij). • Odprte« organizacije so bolj dovzetne za inoviranje kot »zaprte«. • Glavni viri inoviranja so v manjših organizacijah. Ali tudi v manjših državah?

  11. Razvojne stopnje inoviranja Problem Kdo ima problem? Kdo sodeluje? Prototip; postopno zorenje zamisli rešitve v pobudi Izostritev problema, izbor sodelujočih kot soavtorjev zamisli, vabljenje k sodelovanju. Pilot Poskusna uporaba prototipa v izbranih organizacijah – posebni dogovor, podlaga za predlog projekta. Projekt Razpis, prijava, vodstvo projekta, pogodba, nosilci, roki, odgovornosti. Uvedena rešitev: rešen ali zmanjšan problem Trajnostno izboljšana konkurenčnost organizacije (države, makro regije) in/ali boljše življenje ljudi.

  12. Medobčinska pobuda: Čezmejno e-sodelovanje v Podonavski e-regijihttp://eLivingLab.org/CrossBordereRegion/InterMunicipality Mestne občine (Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Novo mesto, Ptuj); Sosednje občine (Kočevje; Mirna, Mokronog-Trebelno & Šentrupert); Turistične organizacije (Grand Hotel Union Ljubljana, Postojnska jama, Slovenska turistična organizacija, Turizem Bled, Zavod za turizem Kranj); Območne gospodarske zbornice (Koper, Krško, Maribor, Murska Sobota, Novo mesto, TRC Koroška); Območne obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (Maribor); Razvojni centri (Kočevje-Ribnica, Novo mesto, UIP Univerzitetni razvojni center in inkubator Primorske d.o.o.); Podjetja (Intereuropa d.d. Koper, Gorenje d.d. Velenje); Organizatorji velikih mednarodnih dogodkov (Javni zavod Maribor2012, Festival Maribor, Festival Radovljica); Ponudniki e-tehnologije (Bankart, Panteon Group Kranj, Pošta Slovenije, Realis Ljubljana, SAP Adriatic Ljubljana, SRC, Telekom Slovenije); Računovodski servisi (Unija Ljubljana); Predstavniki ministrstev (finance; okolje in prostor; visoko šolstvo, znanost in tehnologija; javna uprava); Poslanci Državnega zbora Republike Slovenije; Inštituti (Geodetski inštitut Slovenije, Ljubljanski urbanistični zavod, Urbanistični inštitut Republike Slovenije); Univerze (Maribor, Primorska, Dolenjska akademska pobuda).

  13. Kako odprto inoviranje v čezmejni regiji lahko izrabimo za povečanje konkurenčnostiregije in izboljšanje kakovosti življenja ljudi?

More Related