130 likes | 270 Views
Odprto inoviranje Dr. Jože Gričar, zaslužni profesor Univerze v Mariboru Programski koordinator, Medobčinska pobuda: Čezmejno e-sodelovanje v Podonavski e-regiji http://eLivingLab.org/CrossBordereRegion/InterMunicipality
E N D
Odprto inoviranje Dr. Jože Gričar, zaslužni profesor Univerze v Mariboru Programski koordinator, Medobčinska pobuda: Čezmejno e-sodelovanje v Podonavski e-regiji http://eLivingLab.org/CrossBordereRegion/InterMunicipality Gricar@FOV.Uni-Mb.si http://eCenter.FOV.Uni-Mb.si/Gricar, http://eLivingLab.org
Inoviranje Spodbujanje inoviranja Kaj želimo? Kaj je tržno zanimivo? Kaj je možno narediti s sodobno tehnologijo? Preizkušanje zamisli- prototipiranje
Razvojne stopnje inoviranja Problem Prototip; postopno zorenje zamisli rešitve v pobudi Pilot Projekt Uvedena rešitev: rešen ali zmanjšan problem
Manjkajoča povezava v procesu inoviranja Faza 2 Prototip Faza 3 Pred-tržni proizvod/storitev Faza 0 Raziskovanje Faza 1 Zasnova rešitve Faza 4 Tržni proizvod/storitev Proces inoviranja - nikogaršnje področje Raziskovalni“push” Tržni “pull” Presented by: Veli-Pekka Niitamo, Nokia & ENoLL, Bled eConference June 2007
Problem kot izhodišče sprememb • Problem kot izhodišče zamišljanja sprememb. • Kaj je problem? Kdo ima problem? • Problem kot rezultat neustreznega delovanja procesa. • Povezanost zapletenosti (kompleksnosti) problema in procesa. • Težave celostnega zamišljanja procesa. • Postopnost prenavljanja procesa.
Prototip Prototíp je predserijsko izdelan predmet. Izraz se po navadi uporablja v avtomobilski, letalski in težki industriji. Prototip je v prvi vrsti izdelan za testiranje izdelka in odpravljanje morebitnih pomanjkljivosti pred serijsko proizvodnjo. Wikipedia Izhodišče prototipa je problem. Prototipna rešitev je izhodišče izdelave pilotne rešitve.
Vrste prototipov Tehnološki prototip – poskusna nova tehnologija, rešitev ali storitev. Organizacijski prototip – poskusna uporaba preizkušene tehnologije, rešitve ali storitve v novem organizacijskem okolju. .
Živi laboratorij • V živem laboratoriju kot soustvarjalci sodelujejo raziskovalci, razvijalci in uporabniki. • Cilj živega laboratorija je v čim krajšem času narediti proizvod (rešitev, storitev) skladno s potrebami uporabnikov. • Sodelavci živega laboratorija si zastavljajo dvoje vprašanj: Kaj uporabnik rabi? Kako to narediti?
Inovativnost za kakovost življenja, Slovenija - živi laboratorij(junij 2007)http://SloveniaLivingLab.si • Usmeriti raziskovalno-razvojne potenciale v manjše število za Slovenijo najpomembnejših projektov. • Z usmerjanimi pilotnimi uvedbami pridobiti praktično uporabne rezultate, ki bodo omogočali ustvarjanje dodatnih in novih poslov. • Povezati tehnološke platforme ter zmogljivosti IKT-podjetij za zagotavljanje učinkovitega in uspešnega tehnološkega preboja slovenske industrije. • Okrepiti dolgoročno usmerjeno sodelovanje z najrazvitejšimi državami. • Pridobiti politično podporo za uresničevanje nalog iz te pobude, kjer je pomoč vlade potrebna. • Pomagati, da Slovenija kot celota in njeni državljani ter posamezne organizacije še napredujejo na lestvici najuspešnejših uporabnikov rešitev in storitev IKT na svetu.
Odprto inoviranje • Vsi vpleteni povabljeni k inoviranju. • »Končni« uporabnik je tudi »začetni« uporabnik. • Uporabnik ni več objekt proučevanja, ampak soustvarjalec rešitev. • Inoviranje se iz zaprtih laboratorijev seli med ljudi (živi laboratorij). • Odprte« organizacije so bolj dovzetne za inoviranje kot »zaprte«. • Glavni viri inoviranja so v manjših organizacijah. Ali tudi v manjših državah?
Razvojne stopnje inoviranja Problem Kdo ima problem? Kdo sodeluje? Prototip; postopno zorenje zamisli rešitve v pobudi Izostritev problema, izbor sodelujočih kot soavtorjev zamisli, vabljenje k sodelovanju. Pilot Poskusna uporaba prototipa v izbranih organizacijah – posebni dogovor, podlaga za predlog projekta. Projekt Razpis, prijava, vodstvo projekta, pogodba, nosilci, roki, odgovornosti. Uvedena rešitev: rešen ali zmanjšan problem Trajnostno izboljšana konkurenčnost organizacije (države, makro regije) in/ali boljše življenje ljudi.
Medobčinska pobuda: Čezmejno e-sodelovanje v Podonavski e-regijihttp://eLivingLab.org/CrossBordereRegion/InterMunicipality Mestne občine (Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Novo mesto, Ptuj); Sosednje občine (Kočevje; Mirna, Mokronog-Trebelno & Šentrupert); Turistične organizacije (Grand Hotel Union Ljubljana, Postojnska jama, Slovenska turistična organizacija, Turizem Bled, Zavod za turizem Kranj); Območne gospodarske zbornice (Koper, Krško, Maribor, Murska Sobota, Novo mesto, TRC Koroška); Območne obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (Maribor); Razvojni centri (Kočevje-Ribnica, Novo mesto, UIP Univerzitetni razvojni center in inkubator Primorske d.o.o.); Podjetja (Intereuropa d.d. Koper, Gorenje d.d. Velenje); Organizatorji velikih mednarodnih dogodkov (Javni zavod Maribor2012, Festival Maribor, Festival Radovljica); Ponudniki e-tehnologije (Bankart, Panteon Group Kranj, Pošta Slovenije, Realis Ljubljana, SAP Adriatic Ljubljana, SRC, Telekom Slovenije); Računovodski servisi (Unija Ljubljana); Predstavniki ministrstev (finance; okolje in prostor; visoko šolstvo, znanost in tehnologija; javna uprava); Poslanci Državnega zbora Republike Slovenije; Inštituti (Geodetski inštitut Slovenije, Ljubljanski urbanistični zavod, Urbanistični inštitut Republike Slovenije); Univerze (Maribor, Primorska, Dolenjska akademska pobuda).
Kako odprto inoviranje v čezmejni regiji lahko izrabimo za povečanje konkurenčnostiregije in izboljšanje kakovosti življenja ljudi?