D OC . D R . A LEŠ F ERČIČ Pravna fakulteta Univerze v Mariboru ales.fercic@uni-mb.si

1. Pogoji za dopustno dodelitev državne pomoči:aktualni trendi s poudarkom na problemih povezanih družb DOC. DR. ALEŠ FERČIČ Pravna fakulteta Univerze v Mariboru ales.fercic@uni-mb.si

2. Uvod- Funkcija državnih pomoči v TG & STG. - Koga zadevajo pravila o državnih pomočeh? Koncept državne pomoči in oris njihove pravne ureditve v pravu EU- Kaj je državna pomoč? - Nekatera aktualna vprašanja. - Načelna nezdružljivost državnih pomoči in izjeme. - Obveznosti v zvezi z državnimi pomočmi. - Pravne posledice kršitve obveznosti v zvezi z državnimi pomočmi. Državne pomoči povezanim družbam- Nekateri problemi in dileme. - Presoja združljivosti DP z notranjim trgom. - Vračilo DP, če je dodeljena protipravno. Sklepna misel

3. Funkcija državnih pomoči [1] (v tržnem & socialno tržnem gospodarstvu) DP: strup ali zdravilo? Odvisno od vsakokratnih okoliščin primera (“diagnoza, recept, doziranje / postopek, disciplina”). Pravo EU določa načelno prepoved DP & izjeme (pravo EU kot glavni sistem pravil o DP: čl. 3a, 8 in 153 URS) Kaj kaže praksa?

4. Funkcija državnih pomoči [2] (v tržnem & socialno tržnem gospodarstvu) [% BDP EU] 4 3 2 1 3,6 % BDP, tj. 427, 2 milijard € ? / NP ? / NP [ČAS] 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 • Opomba: • “nekrizna” politika DP (zlasti v korist: MSP, R&R, okolja, regij, SSGP/GJS, tveganega kapitala) • “krizna” politika DP (zlasti v korist: bank oz. finančnega sektorja ter podjetij v težavah)

5. Koga neposredno ali vsaj posredno zadevajo pravila državnih pomočeh? • Na nacionalni ravni so to zlasti: • dajalci državne pomoči(država v širšem smislu, občine in telesa pod nadzorom države ali/in občine) • prejemniki državne pomoči(javna ali zasebna podjetja) • konkurenti prejemnika državne pomoči (domača in tuja podjetja) • sodniki nacionalnih sodišč • (odločanje o formalni protipravnosti & odškodnini ter izvršitev negativne odločbe) • odvetniki (in notarji) • (svetovanje in zastopanje)

6. Kaj je državna pomoč? • Določen ukrep je državna pomoč v smislu čl. 107(1) PDEU, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: • pomoč v smislu gospodarske prednosti oz. koristi, dodeljena vsaj enemu podjetju; • pomoč dodeli država ali je kakorkoli dodeljena iz državnih oz. javnih sredstev; • pomoč je dodeljena selektivno; • pomoč (lahko) izkrivlja tržno konkurenco; in • pomoč (lahko) prizadene trgovino med vsaj dvema DČ. • Opomba: (državna) pomoč je lahko npr.: subvencija, davčni privilegij, poroštvo, posojilo ali zavarovanje po netržnih pogojih, nakup po previsoki ceni, prodaja pod ceno (vključno s privatizacijo javnega podjetja), dokapitalizacija,…

7. Nekatera aktualna vprašanja [1]: test zasebnega podjetnika Izraz prizadevanj za okrepljeni ekonomski pristop Instrument za presojo obstoja pomoči Meje uporabe v praksi (razmerje z ATT) TZP Modalitete: vlagatelj, posojilodajalec, porok, prodajalec, kupec (predpostavka skrbnosti in tržne racionalnosti, ki v primernem roku in ob primernem tveganju omogoča primeren dobiček).

8. Nekatera aktualna vprašanja [2]: vpliv elementa pripisljivosti na poslovanje javnih podjetij V katerih primerih se ravnanje javnega podjetja v okviru poslovanja z enim ali več podjetji lahko šteje kot državna pomoč? Opomba: T. i. pogoj državnosti je podan, če določen ukrep: - bremeni državna oz. javna sredstva, neposredno ali posredno, in - ga je mogoče pripisati državi oz. javni oblasti. Element pripisljivosti se ugotavlja glede na dejansko avtonomijo javnega podjetja pri vodenju poslov.

9. Načelna spornost vpliva na vodenje poslov v smislu odločanja o (kapitalskih) investicijah, prodaji ali kreditiranju tretjih [ki presega običajne pristojnosti organov družbe oz. JP] na primeru klasične korporacijske strukture JO JP(1) S (ZL) N (NS) P (Up) JP(2) Opomba: Neposredna ali posredna kontrola s strani JO je bistvena značilnost JP in sama po sebinačeloma ne zadošča za kvalifikacijo relevantnega vpliva. Bistveno je, da lahko JP [dovolj] avtonomno sprejema poslovodne odločitve po tržnih kriterijih.

10. JO A JP 3 In house vs. relativno prosto vodenje poslov oz. poslovanje javnega podjetja s tretjimi na trgu (nakupi, prodaje, posojila, poroštva, kapitalski vložki,…)

11. Načelna nezdružljivost državnih pomoči z notranjim trgom in izjeme • Načelna nezdružljivost DP z notranjim trgom (in posledična nedopustnost): • čl. 107(1) PDEU • Izjeme (od načelne nezdružljivosti DP z notranjim trgom): • čl. 107(2) & 107(3) PDEU • čl. 106(2) PDEU • čl. 42, 93 & 346(1)(b) PDEU • čl. 108(2)(3-5) PDEU • sekundarni viri (skup. izj., de minimis,…)

12. Obveznosti v zvezi z državnimi pomočmi [1] Je ukrep (nova) državna pomoč? Ne. Da. Ne uporabijo se ostala pravila o DP. Uporabijo se ostala pravila o DP. (Novo) DP je načeloma treba priglasiti in počakati z njenim dodeljevanjem do ustrezne odločbe. Opomba: priglasitev DP izjemoma ni potrebna, če so izpolnjeni posebni pogoji (SI, de minimis, …).

13. Obveznosti v zvezi z državnimi pomočmi [2] T. i. načelna obveznost priglasitve DP (in mirovanja) se razteza na raven DČ in EU. MF UDP DDP S PDP K EK SEU

14. Pravne posledice kršitev obveznosti, kot jih določajo pravila o državnih pomočeh Formalno in/ali materialno protipravno dodeljeno državno pomoč je treba vrniti z ustreznimi obrestmi vred (DČ jo mora izterjati od prejemnika,ki lahko zaupa le pravu EU). Protipravno dodeljena državna pomoč je kršitev PDEU, kar lahko vodi v “kazen” in odškodnino DČ. Neizterjana oz. nevrnjena protipravna državna pomoč je lahko ovira za dodelitev zakonite oz. združljive DP. Prejemniki DP odškodninsko odgovarjajo po nacionalnem pravu. Opomba: kaj pa (notranja) korporacijska odgovornost?

15. Državne pomoči povezanim družbam: nekateri problemi in dileme [1] D B A Č C Temeljni problem je pravna heterogenost in ekonomska homogenost. Se podjetje v smislu čl. 107(1) PDEU razlaga funkcionalno, tj. kot funkcionalna oz. ekonomska enota? (Je podjetje skupina, ali so podjetja člani skupine? Je SEU v zadevi Dansk Røridustri odstopilo od prakse, vzpostavljene v zadevi Intermills?)

16. Državne pomoči povezanim družbam: nekateri problemi in dileme [2] • Nekatera ključna vprašanja v praksi: • kdo je prejemnik DP? • kdo je zavezan za vračilo protipravne DP? • se upoštevajo DP, dodeljene ostalim članov skupine? • ali se lahko zadrži dodelitev združljive DP, če ni vrnjena protipravna DP, dodeljena drugemu članu skupine? • se pri presoji, ali gre za MSP ali PVT, upoštevajo ostali člani skupine? Opomba: nekonsistentna praksa ali premišljena različna obravnava?

17. Državne pomoči povezanim družbam: presoja združljivosti DP • Za statično skupino načeloma velja: • izhodiščni sistem opazovanja je skupina; • bistvena je dejanska korist (v dvomu velja ovrgljiva domneva o koristi vseh članov skupine); • k “številkam” kandidata se prištejejo “številke” ostalih članov (npr. pri presoji DP za MSP in PVT); • če bi bil prenos koristi na drugega člana skupine nezdružljiv z notranjim trgom, se lahko DP dodeli pod pogojem, da ne bo prišlo do prenosa koristi, sicer gre za zlorabo DP, ki se šteje kot protipravna.

18. Državne pomoči povezanim družbam: vračilo DP • Za statično skupino načeloma velja: • primarno je zavezanec za vračilo dejanski prejemnik DP (formalni in neformalni); • subsidiarno, tj. če ni jasno, kdo je dejanski prejemnik, so kot solidarni dolžniki zavezani za vračilo protipravne DP vsi člani skupine (razen tisti, ki dokažejo, da niso bili deležni koristi).

19. Državne pomoči povezanim družbam: posebnosti dinamičnih skupin • Kjer ne pride do spremembe kontrole (interni učinki): • če pri prodaji podjetja znotraj skupine pride do prenosa koristi, se kupec šteje kot dejanski prejemnik DP; • če pride do likvidacije prejemnika DP, se njegov družbenik (družba mati) šteje kot dejanski prejemnik DP (vendar načeloma le v višini likvidacijske vsote); • če se kapitalski delež proda po tržni ceni, se korist sorazmerno prenese na odsvojitelja, če pa se proda po ceni, ki je ustrezno nižja od tržne, temu ni tako. • Kjer pride do spremembe kontrole (eksterni učinki): • pridobitev kontrolnega deleža lahko pomeni prenos DP, ki terja predhodno priglasitev in mirovanje.

20. Sklepna misel Predpisi o državnih pomočeh so pravo in tudi zanje velja: »ignorantia iuris nocet«, »ignorantia legis non excusat«.