250 likes | 585 Views
Po Pečjak. Bralne strategije. BRALNE STRATEGIJE. OZNAČUJEJO NAJBOLJ RACIONALEN PRISTOP K TEKSTU POD POJMOM PRISTOP POJMUJEMO PREDELAVO BESEDILA S POMOČJO BRANJA, KATERE KONČNI REZULTAT JE DOBRO POMNJENJE IN RAZUMEVANJE PREBRANEGA.
E N D
Po Pečjak Bralne strategije
BRALNE STRATEGIJE • OZNAČUJEJO NAJBOLJ RACIONALEN PRISTOP K TEKSTU • POD POJMOM PRISTOP POJMUJEMO PREDELAVO BESEDILA S POMOČJO BRANJA, KATERE KONČNI REZULTAT JE DOBRO POMNJENJE IN RAZUMEVANJE PREBRANEGA
Znotraj posameznih bralnih strategij v splošnem zasledujemo štiri dejavnosti • Predbralne dejavnosti (aktiviranje predznanja in oblikovanje napovedi v zvezi z besedilom) • Dejavnosti med branjem (preverjanje točnosti napovedi in tvorjenje novih napovedi) • Dejavnosti po branju (organizacija, prestruktururanje in ocenjevanje informacij iz besedila) • Študijske strategije (kako si informacije zapomnimo)
Dejavnosti pred branjemPOJMOVNA MAPA • Je metoda za aktiviranje bralčevega predznanja v obliko hierarhične mreže pojmov • BRAINSTORMING • UČITELJ ZAPIŠE ASOCIACIJE UČENCEV • SKUPAJ Z NJIMI jih KATEGORIZOIRAV POJME HIERARHIČNO VIŠJEGA REDA (=nadpomenke) • NADPOMENKAM PRIŠE NOVE PODPOMENKE (shemo dopolni)
TRGOVINA LJUDJE VRSTE TRGOVINA CENE TEŽAVE
KOT DEJAVNOST PRED BRANJEM Povečuje besedišče Omogoča boljše razumevanje Olajšana je asimilacija novih pojmov v obstoječo miselno shemo KOT DEJAVNOST PO BRANJU Identifikacija glavne misli Iskanje tistih pojmov, ki pojasnjujejo glavno misel (manj kot 8) Podrobnosti (=sekundarni pojmi) POJMOVNA MAPA
DEJAVNOSTU MED BRANJEM • Če hočemo, da bo učenec “aktivno” bral, ga moramo nekako spodbuditi, da bo “reagiral” na besedilni dražljaj med branjem: • Dopolnjevanje manjkajoče zgodbe • Beleženje novih informacij (povedo ali posamezne besede) • Postavljanje vprašanj( avtorju, sošolcu) • Vrednotenje, če je to res / prav
DEJAVNOSTI PO BRANJU • Skušamo ugotoviti stopnjo razumevanja prebranega • Samotestiranje (učitelj da učencem vprašanja pred branjem) • Odgovarjanje na vprašanja (lastna, učiteljeva, sošolčeva) • Pisanje izvlečkov (gl. shemo!) • Pojmovna mapa
Metoda obrobnih razlag • Kaj so obrobne razlage? To so zapiski ali opombe. Zapisane ob robu besedila. Pri učenju jih lahko uporabljamo za: • Pojasnitev novih besed, izrazov • Vprašanja, ki usmerijo učenca na določeno gradivo • Poudarjanje določenih točk besedila
Koraki pri metodi obrobnih razlag • Preberemo besedilo, pojasnimo nove besede • Napišemo razlage na zunanjo stran besedila • Razdelimo učencem besedilo z obrobnimi razlagami
Ali je metoda obrobnih razlag koristna? • Eksperiment: Učitelji so leto dni uporabljali metodo obrobnih razlag: • Besedila se pred obravnavo sami prebrali in podčrtali težke in neznane besede • Izpisali so jih na zunanjo stran besedila • Izpisane fraze / besede so razložili z enostavnimi besedami • Vsem učencem so razdelili tako pripravljeno besedilo • Pred branjem so z učenci preleteli “slovarček” PO ENEM LETU SE JE BRALNA UČINKOVITOST POVEČALA ZA 50%!
BRALNI/UČNI VODIČ • namen: - učenci identificirajo / klasificirajo inf. Iz besedila (v besedilu si ni treba zapomniti vsega!) - prebrano si bolje zapomnijo
KORAKI • 1. korak: HITER PRELET BESEDILA • 2. korak: BRANJE BESEDILA • 3. korak: - analiza besednega zaklada - analiza vsebine
3.1 Analiza besednega zaklada • Postopek (Lev, kralj živali): • Učenec napiše novo besedo • S pomočjo slovarja ji določi pomen • Novo besedo uporabi v novem besedilu • Če je mogoče novo besedo vizualizira (nariše)
DEFINICIJA nadpomenka DEFINIRANO ,ki ,ki+ki ,ki ali ki
3.2 NALIZA VSEBINE • Bralec skuša ugotoviti strukturiranost besedil, torej: KJE SE NAHAJA GLAVNA MISEL Ločimo pet pozicij glavne misli v odstavku: • Začetek odstavka • Konec odstavka • Sredina odstavka • Ni glavne misli (lahko le sklepamo) • Razcepljen tip: glavna misel je v več stavkih, odstavkih
Vsakemu odstavku torej določimo: • Bistvo • Poved, v kateri smo našli bistvo • Pozicijo povedi v odstavku (grafični prikaz) x
PV3P • 1. pregledati/preleteti • 2. vprašati • 3. Prebrati • 4. ponovno pregledati • 5. poročati
1. pregledati/preleteti • Preberemo naslov in si skušamo predstavljati, o čem bo besedilo govorilo • Pregledamo začetek in konec besedila, da vidimo, kako na široko je tema obdelana • Pogledamo naslove in podnaslove • Pregledamo slike, grafe, napise pod slikami • Na hitro preletimo povzetek na koncu (če je)
2. vprašati • Učenci naj naredijo seznam vprašanj, na katera bi želeli dobiti odgovor • Določijo: “Kaj o tem že vem, kaj bi želel izvedeti?” • Pojmovna mapa
3. Prebrati • Uvodni stavek je treba prebrati zelo pozorno • Po prvem odstavku učenec dopolni (popravi) listo vprašanj, če se mu to zdi potrebno • Z očmi samo preleti man pomembne dele besedila (neumetnostna besedila!!!!!!!!!!) • Sproti se zapisuje nove, neznane besede, ki jim bo pozneje skušal določiti pomen.
4. ponovno pregledati • Učenec najprej sam, nato pa z učiteljem pojasni nove, neznane besede • Nato gremo ponovno skozi besedilo, in sicer od odstavka do odstavka. Pri vsakem se vprašamo: • kaj je bistveno v tem odstavku? • katero ključno besedo bi izpisal? • kaj je avtor hotel povedati?
5. poročati • Učenec odgovori na lastna vprašanja, ki si jih je zastavil na drugi stopnji • Odgovori na učiteljeva vprašanja, ki sprašujejo po bistvu, podrobnostih, zaporedju dogodkov… • Napiše povzetek besedila • Dopolni pojmovno mapo / nariše novo