1 / 23

POSEBNOSTI ZDRAVSTVENE NEGE PRI LAPAROSKOPSKI OPERACIJI ČREVESJA

POSEBNOSTI ZDRAVSTVENE NEGE PRI LAPAROSKOPSKI OPERACIJI ČREVESJA. AVTOR: Brigita Kovačec SOAVTOR: Helena Grabar Beltinci, 20.04.2009.

ulla
Download Presentation

POSEBNOSTI ZDRAVSTVENE NEGE PRI LAPAROSKOPSKI OPERACIJI ČREVESJA

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. POSEBNOSTI ZDRAVSTVENE NEGE PRI LAPAROSKOPSKI OPERACIJI ČREVESJA AVTOR: Brigita Kovačec SOAVTOR: Helena Grabar Beltinci, 20.04.2009

  2. Rak širokega črevesa in danke je v zahodnem svetu tretja najpogostejša neoplazma ter druga po vzroku smrti rakavih bolnikov. Po podatkih registra raka v Sloveniji incidenca pri nas postopoma narašča. Osnovno zdravlenje je še vedno operativno. Že leta 1993 je bila v Sloveniji narejena prva laparoskopska operacija debelega črevesja, vendar se kasneje dolga leta ni uveljavila. • V letu 2008 smo tudi v naši bolnišnici začeli izvajati laparoskopsko operacijo debela črevesja. Po tej metodi je bilo v naši bolnišnici operiranih osem pacientov. Ker gre za izbor bolnikov, ki so primerni za to vrsto operativnega posega je potrebna jasna verifikacija tumorja. Skoraj polovica pacientov bi bila lahko operirana z laparoskopsko tehniko.

  3. KAJ LAHO ZAGOTOVI BOLNIKU LAPAROSKOPSKI NAČIN OPERACIJE • Kratkoročni pooperativni potek bolezni, • Manj bolečin, • Hitrejše okrevanje, • Zmanjšana možnost okužbe ran, • Hitrejša mobilizacija in socializacija, • Manjši vpliv na imunski sistem,

  4. Bolnik se pogosto mora odločati o posegu, ki povzroča bolečino,zmanjšano sposobnost samooskrbe ali pa mu celo ogroža življenje. • Prvi stik s pacientom doživi medicinska sestra ob sprejemu bolnika na oddelek. Že ob tem si lahko pridobi pacientovo zaupanje, ki se tekom hospitalizacije večkrat spreminja. • Že ob seznanitvi z diagnozo zdravnik pacientu priporoča tovrsten operativni poseg. • Čas, ki ga namenimo pacientu ob prvem stiku se nam vsekakor obrestuje, saj spada med psihično pripravo pacienta na poseg.

  5. SPREJEM BOLNIKA Po kirurgovi dokončni indikaciji za operacijo, dobi bolnik datum za op poseg. Zdravnik se tudi takrat odloči ali bo bolnik operiran po laparoskopski metodi. Kriteriji, ki so pomembni za samo odločitev so predvsem: • Starost pacienta; • Stadij bolezni; • Telesna teža pacienta.

  6. Bolnik je na oddelek sprejet dva dni pred predvidenim operativnim posegom.Osnovne preiskave bolniki opravijo ambulantno ( KP, EKG, Rtg p.c ).Praviloma še isti dan opravi anesteziološki pregled.Zdravstvena dokumentacija bolnika mora vsebovati:*UZ abdomna;*Izvid histologije;*CT abdomna;*Izvidi specialistov, če jih je pacient obiskoval.

  7. Ob sprejemu bolnika stehtamo, izmerimo višino,vitalne funkcije. • Uredimo dokumentacijo. Ta mora vsebovati: • sprejemno anamnezo; • negovalno poročilo; • obrazec za pisno privolitev operacije; • Izjava o posredovanju informacij drugim osebam; • Soglasje za transfuzijo; • izvide, ki jih je bolnik prinesel seboj oz jih je opravil ob sprejemu; • izvide, ki jih je pridobil pri pregledih v kirurški ambulanti; • soglasje za anestezijo, izvid oz. mnenje anesteziologa. • Pacienta je potrebno vprašati o morebitnih alergijah, dietah, drugih boleznih in o zdravilih, ki jih redno jemlje doma in vse to zapisati.

  8. PRIPRAVA BOLNIKA DAN PRED OPERACIJO • Predoperativna zdravstvena nega obsega psihično in fizično pripravo bolnika. Medicinska sestra mora predvideti stisko pacienta, zato mora pacientu dajati jasne, razumljive odgovore na vsa njegova vprašanja. Če jih sama ne ve, pa je dolžna poskrbeti,da mu kompetentna oseba razloži njegova vprašanja.

  9. Fizična priprava bolnika dan pred operacijo obsega: • Splošno pripravo bolnika na operativni poseg in specifično pripravo črevesja na operacijo. Fast-track metoda oz. kirurgija pospešenega Okrevanja priporoča dan pred operacijo tekočo hrano, bolnik je brez odvajal; le da zvečer dobi klizmo. Ta metoda priprave zahteva večkrat, ko je možnost hranjenja skozi usta zmanjšana ( bruhanje, zmanjšan vnos… ) visoko kalorično infuzijo.

  10. Z metodo fast-track ohranimo: • metabolizem v organizmu, • ne porušimo glukoznega tolerančnega indeksa, • pooperativno okrevanje je učinkovitejše. • Higienska priprava kože. • Antikoagulantna zaščita- 12 ur pred posegom ( zaradi malignega obolenja in narkoze je velika možnost za nastanek različnih motenj v strjevanju krvi ). • Vključi se fizioterapija. • Pomemben počitek noč pred operativnim posegom.

  11. POSTOPKI NA DAN OPERACIJE • higienska oskrba bolnika, • priprava operativnega polja, • ocena bolnikovega stanja, • vstavitev TK ( ženskam na oddelku, moškim v OP bloku ), • noge povijemo z elastičnim povojem, • ob premedikaciji apliciramo intravenozno antibiotično zaščito.

  12. POOPERATIVNA ZDRAVSTVENA NEGA zajema: • skrb za varnost pacienta, • pomoč k boljšemu počutju, • lajšanju bolečin, • vzdrževanju fizičnega in psihičnega varstva, • preprečevanju in zgodnjem odkrivanju možnih zapletov, • pomoč operirancu.

  13. NAJPOGOSTEJŠI ZGODNJI ZAPLETI LAPAROSKOPSKE OPERACIJE SO: • krvavitve, • poškodbe organov med samo operacijo ( vranica… ), • prisotnost zraka v trebuhu.

  14. OPAZOVANJE IN POMOČ PO ŠTIRINAJSTIH ŽIVLJENJSKIH AKTIVNOSTIH V.HENDERSON DIHANJE • Zagotovimo primerno temperaturo in vlažnost zraka, ter položaj bolnika. • Vključimo fizioterapevtko za respiratorno izvajanje terapije.

  15. BOLEČINA • Prisotna je bolečina ,ki je posledica operativnega posega. Lahko pa jo stopnjujejo zaskrbljenost, strah in napetost. • Pacientu razložimo položaje in načine obračanja, da bo bolečina čim manjša. • Po operativnem posegu dobiva analgetik kontinuirano po epiduralnem katetru, doza se lahko zvišuje ali znižuje, kasneje dobiva analgetik im. ali per.os.

  16. HRANJENJE IN PITJE • Poleg parenteralne prehrane bolnik drugi dan po operaciji dobi že tekočino ali juho. Šele tretji ali četrti dan preidemo na tekočo ali varovalno dieto. • Pacienta poučimo o pravilni prehrani in o načinu prehranjevanja, ko bo zopet v domačem okolju.

  17. IZLOČANJE IN ODVAJANJE • Pozorni smo na količino diurez in izgled urina. • Pozorni smo na prvo izločanje blata • ( količino, konzistenco), prisotnost vetrov, napetost trebuha. GIBANJE IN LEGA • Prvi dan po operaciji je bolnik na oddelku intenzivne terapije, kjer večinoma leži. • Ob prihodu na oddelek pa mora bolnik začeti s pomočjo fizioterapevtke posedati in vstajati. Pacienta čim prej aktiviramo.

  18. SPANJE IN POČITEK • Operirancu omogočimo čimbolj mirno spanje in počitek, na to pa lahko negativno vpliva neugodni položaj bolnika, omejeno gibanje in pogosto merjenje vitalnih funkcij. OBLAČANJE IN VZDRŽEVANJE TELESNE TEMPERATURE • Vzdržujemo telesno temperaturo, pazljivi smo na dvig saj lahko napove infekt. • Nikakor ne sme priti do pregretja bolnika, pozorni smo da bolnika poleg pižame ne pokrijemo preveč.

  19. HIGIENA IN UREJENOST • Skrbimo za telesno čistočo, ustno nego in osebno urejenost. • Bolnika motiviramo k sodelovanju. IZOGIBANJE NEVARNOSTIM V OKOLJU • Preprečimo neugodne vplive na zdravje, to so infekcije, padci, rane nastale zaradi pritiska, • Opazujemo op rano, venske katetre, TK, epiduralni kateter in vršimo preveze po standardih naše bolnišnice.

  20. KOMUNICIRANJE, IZRAŽANJE VERSKIH ČUSTEV, REKREACIJA • Do bolnikov smo potrpežljivi in spoštljivi saj so zelo obremenjeni, zaradi bolezni. • Skušamo jih pomiriti in razumeti. UČENJE IN PRIDOBIVANJE ZNANJA O ZDRAVJU • Bolniku že tekom hospitalizacije dajemo nasvete glede prehrane, načina življenja po op posegu in odpustu iz bolnišnice. • Že predhodno predvidimo potrebo po obisku patronažne sestre glede na stanje bolnika. • Vključimo svojce če jih ima.

  21. ODPUST IZ BOLNIŠNICE • Če po operaciji ni prišlo do resnejših zapletov so bolniki odpuščeni okoli sedmega postoperativnega dne. • Pred odpustom se jim odvzame še kontrolni CEA. • V odpustnici dobijo vsa potrebna navodila, • Ob ponovnem pregledu pri kirurgu pacient izve glede na histološki izvid ali je potrebno nadaljnjo onkološko zdravljenje.

  22. Rezultati študij potrjujejo, da je bolnike z boleznijo debelega črevesja možno laparoskopsko operirati varno in zanesljivo. Dosežen je velik napredek v kakovosti zdravljenja bolnikov. V korak sodobnim načinom zdravljenja mora slediti tudi zdravstvena nega. V ospredju nam mora biti predvsem hitrejše okrevanje bolnikov in s tem vrnitev v domače okolje, hitrejša socializacija in manjši ekonomski primanjkljaj zaradi izgube ali invalidnosti. Vse to nam mora odtehtati dejstvo, da je sam poseg dražji, časovno trajanje operacije nekoliko daljše.

  23. ZA KONEC PA ŠE KRATKI INSERT LAPAROSKOPSKE OPERACIJE ČREVESJA

More Related