Rosana Lemut Strle, namestnica informacijske pooblaščenke

1. Varstvo osebnih podatkov; razlogi zanj in praktični primeri pri obdelavi osebnih podatkov s strani občin? Rosana Lemut Strle, namestnica informacijske pooblaščenke

2. Kaj je zasebno? Zasebnost delimo na več dimenzij, ki pa so med seboj prepletene: informacijska zasebnost (varstvo osebnih podatkov), komunikacijska zasebnost, prostorska zasebnost ter zasebnost telesa.

3. Različni koncepti varstva osebnih podatkov Koncept varstva OP ZDA – lastninsko razumevanje zasebnosti: → zasebnost (tudi informacijska) je last posameznika; → z njo prosto razpolaga; lahko tudi proda. Škodovanje npr. posameznikovemu ugledu ≠ poseg v zasebnost, = poškodba nečesa kar posameznik poseduje → zmanjšanje vrednosti stvari

4. Različni koncepti varstva osebnih podatkov II. Koncept varstva OP v Evropi – zasebnost kot človekova pravica → zasebnost (tudi informacijska) je človekova pravica; → Ustava RS jo ureja v 35. in 38. členu Človekova pravica je zavarovana tako na upravnem kot tudi na sodnem področju. → poseg vanjo je lahko: prekršek, kaznivo dejanje ali predmet varstva v civilnem sodnem postopku

5. Sodobni trendi na področju varstva OP Globalizacija Nove strategije vodenja Hiter razvoj informacijskih tehnologij Komercialno nadzorovanje Profiliranje posameznikov Nove oblike neposrednega trženja → varstvo osebnih podatkov - ? ovira za hitro in poceni doseganje ciljev ?

6. Sodobni trendi na področju varstva OP Cunami novih tehnologij! Kakšne posledice lahko pričakujemo: - silovitost, mogočnost sprememb; - opustošenje, smrt ??? → Idejni zasnovi za tehnološko rešitev že v zametkih izdelave pridružiti tudi presojo vplivov na zasebnost. = sistematična in pravočasna identifikacija tveganj za nezakonita ravnanja z osebnimi podatki → upoštevanje koncepta vgrajene zasebnosti

7. Obdelava OP Ustavodajalec se je odločil za t.i. "obdelovalni model" in ne za t.i. "model zlorabe“. → določil je pravila za urejanje dopustne obdelave osebnih podatkov na zakonski ravni in ne načelne svobode obdelave osebnih podatkov. → na področju obdelave osebnih podatkov je prepovedano vse, razen tistega, kar je z zakonom izrecno dovoljeno.

8. Kaj je osebni podatek ? =katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen - če je iz njega mogoče sklepati na oziroma prepoznati določeno fizično osebo – posameznika. ? Ali je osebni podatek naslov elektronske pošte, fotografija, registrska številka avtomobila, avto, telefonska številka, glas…? ? Ali je vsak osebni podatek varovan ? ? Kdaj govorimo o občutljivih osebnih podatkih?

9. Obdelava OP - načela Načelo zakonitosti in poštenosti Osebni podatki se obdelujejo zakonito in pošteno. 8.(1) člen: Osebni podatki se lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. ? Kdaj smejo na podlagi osebne privolitve osebne podatke obdelovati upravljavci v javnem sektorju ? ? Kdaj smejo osebne podatke na podlagi osebne privolitve obdelovati delodajalci? ? Kdaj lahko govorimo o veljavni osebni privolitvi ?

10. Obdelava OP - načela Načelo namenskosti Namen obdelave osebnih podatkov mora biti ustavno dopusten, obdelovati pa se smejo le tisti osebni podatki, ki so primerni in nujno potrebni za uresničitev zakonsko opredeljenega namena. 8.(2) člen: Namen obdelave osebnih podatkov mora biti določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. 16. člen: Osebni podatki se lahko zbirajo le za določene in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati tako, da bi bila njihova obdelava v neskladju s temi nameni, če zakon ne določa drugače. ? Kdaj je dopustno pregledovati posnetke video-nadzornega sistema?

11. Obdelava OP - načela Načelo sorazmernosti Osebni podatki, ki se obdelujejo, morajo biti ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. 3. člen: Osebni podatki, ki se obdelujejo, morajo biti ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. ? Ali je sorazmerna obdelava osebnih podatkov z uporabo GPS naprave za kurirje, redarje, poštarje…? ? Ali je sorazmerna obdelava osebnih podatkov z uporabo GPS naprave v domovih za starejše, vrtcih, šolah…? ? Ali je sorazmeren videonadzor v učilnici v času opravljanja pisnega preizkusa znanja?

12. Obdelava OP - načela Načelo sledljivosti Osebne podatke mora upravljavec obdelovati tako, da je omogočeno poznejše ugotavljanje, kdaj so bili posamezni osebni podatki vneseni v zbirko osebnih podatkov, uporabljeni ali drugače obdelani in kdo je to storil, in sicer za obdobje, ko je mogoče zakonsko varstvo pravice posameznika zaradi nedopustnega posredovanja ali obdelave osebnih podatkov. ? Kakšna je razlika med t.i. notranjo in zunanjo sledljivostjo? ? Katere podatke o obdelavi osebnih podatkov pri upravljavcu je treba na zahtevo posredovati posamezniku?

13. Posredovanje OP drugim uporabnikom javni sektor -------------------------------------------- zasebni sektor oblastno neoblastno ZAKON ali OS. PRIVOLITEV delovanje delovanje ZAKON OSEBNA PRIVOLITEV obdelava OP na podlagi POGODBE (tudi že v fazi pogajanj), če… obdelava OP ZARADI NUJNOSTI za izvrševanje: - zakonitih pristojnosti j. sektorja, če... - zakonitih interesov z. sektorja, če…

14. Način posredovanja OP Vodilo: preprečiti nepooblaščeni dostop do OP pri prenosu. Vsaka komunikacija ima šibke točke: • po telefonu je težavna identifikacija sogovornika; (dopustno snemanje po ZEKom* – posnetek pa NI primerna sled o komunikaciji) • pisna komunikacija po navadni ali elektronski pošti zahteva točnost naslova; (točnost naslova je lahko problem pri pošiljanju po e-poti npr. 5678@siol.net) • posredovanje občutljivih osebnih podatkov (če, po e-poti potrebno kriptirati). Po sedmem odstavku 103. člena ZEKom je dovoljeno snemanje komunikacij in z njimi povezanih podatkov o prometu v okviru zakonite poslovne prakse z namenom, da se zagotovi dokaz o tržni transakciji ali katerikoli drugi poslovni komunikaciji, ali v okviru organizacij, ki sprejemajo klice v sili, zaradi njihove registracije, identifikacije in reševanja. Ali je dovoljeno snemati telefonske klice v javnem sektorju?

15. Hramba kopij osebnih dokumentov Kopiranje OI in PL je dopustno zgolj v skladu z določbami Zakona o osebni izkaznici in Zakona o potnih listinah. Do kopij so upravičeni le notarji in finančne družbe, ki opravljajo finančne storitve, če je to potrebno za dokazovanje identitete državljana v konkretnem postopku. Poleg tega je kopiranje dopustno tudi na podlagi pisne privolitve imetnika. Pomembno: kopijo je potrebno posebej označiti z opozorilom o prepovedi uporabe v druge namene. Kopiranje kopij je prepovedano !

16. Pravice posameznika pri obdelavi • Zahtevati vpogled v lastne osebne podatke (30. člen ZVOP-1). • Zahtevati spremembo, popravek, izbris oziroma vložiti ugovor v zvezi z obdelavo osebnih podatkov pri upravljavcu (32. člen ZVOP-1). • Zahtevati, da upravljavec osebnih podatkov trajno ali začasno preneha uporabljati njegove osebne podatke za namen neposrednega trženja (73. člen ZVOP-1). → pritožbeni organ je IP

17. Posameznik, na katerega se podatki nanašajo, se ima pravico seznaniti z OP, ki jih o njem vodi upravljavec – pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki. Upravljavec mora omogočiti: • vpogled v katalog zbirke OP; • potrditev ali se OP obdelujejo, vpogled v OP; • prepisovanje ali kopiranje; • seznam uporabnikov njegovih OP (komu OP poslani); • informacije o virih, metodi in namenu obdelave; • pojasniti tehnične postopke odločanja, če se izvaja; avtomatizirano odločanje. Zahteva se vloži pri upravljavcu, 1x/3 mesece, za občutljive OP in videonadzor pa 1x/mesec. Upravljavec pa mora seznanitev omogočiti istega dne, najkasneje pa 15 dni po prejemu zahteve.

18. Posameznik, na katerega se podatki nanašajo, ima od upravljavca pravico zahtevati dopolnitev, popravek, blokiranje, izbris in vložiti ugovor Upravljavec mora na lastne stroške: • na zahtevo dopolniti, popraviti, izbrisati, blokirati OP za katere posameznik dokaže, da so nepopolni, netočni, neažurni ali, da so bili zbrani ali obdelani v nasprotju z zakonom; • na zahtevo o spremembah obvestiti vse uporabnike in pogodbene obdelovalce, ki jim je pred tem posredoval posameznikove OP (* razen, če bi mu to povzročilo velike stroške, nesorazmerno velik napor ali zahtevalo veliko časa); • na ugovor posameznika prenehati z obdelavo OP, ki jih obdeluje na podlagi 9/IV oziroma 10/III člena ZVOP-1, če posameznik dokaže, da niso izpolnjeni pogoji za obdelavo na tej podlagi.

19. Omejitve pravice do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, do ugovora, popravka… (36. člen) Pravico je dopustno izjemoma z zakonom omejiti iz razlogov: - varstva suverenosti in obrambe države, • varstva nacionalne varnosti in ustavne ureditve države, • varnostnih, političnih in gospodarskih interesov države, • izvrševanja pristojnosti policije, preprečevanja, razkrivanja, odkrivanja, dokazovanja in pregona kaznivih dejanj in prekrškov, • odkrivanja in kaznovanja kršitev etičnih norm za določene poklice, • iz monetarnih, proračunskih ali davčnih razlogov, • zaradi nadzora nad policijo in • varstva posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali pravic in svoboščin drugih. Omejitve iz prejšnjega odstavka se lahko določijo samo v obsegu, ki je nujen za dosego namena, zaradi katerega se določa omejitev.

20. Stroški za seznanitev posameznika z lastnimi osebnimi podatki Stroške v zvezi z zahtevo in vpogledom krije upravljavec. Za prepis, kopiranje in pisno potrdilo, izpis, seznam, informacije, pojasnila: sme zaračunati zgolj materialne stroške, po vnaprej določenem ceniku (Pravilnik o zaračunavanju stroškov pri izvrševanju pravice posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki – UL 85/2007) - Cena materialnih stroškov za posredovanje ene strani formata A4 je 0,10 eura. Ustna potrdila, informacije, pojasnila so za posameznika brezplačna. Pravilnik določa najvišje cene. → več le, če upravljavec razpolaga s tehničnimi zmožnostmi za posredovanje npr. A3, večji format, barvni A4, barvni A3… Pošiljanje po pošti: po veljavnem ceniku za poštne storitve. Drugih mat. stroškov ni dovoljeno zaračunavati.

21. Pogodbena obdelava OP = prenos posameznih opravil v zvezi z obdelavo OP na pogodbenega partnerja (le v okviru naročnikovih pooblastil; NE za drug namen – tudi ne za neposredno trženje v svojem imenu in za svoj račun) Pogodbeni obdelovalec mora biti registriran za opravljanje takšne dejavnosti in mora zagotavljati ustrezne postopke in ukrepe za zavarovanje OP (v pogodbi je potrebno določiti s kakšnimi postopki in ukrepi bodo OP zavarovani in kako bo upravljavec nadzoroval njihovo izvajanje; kateri zaposleni so pooblaščeni). Pogodba mora biti PISNA. Ko je namen dosežen, mora pogodbeni obdelovalec OP takoj vrniti naročniku. Pomembno: odgovornost za obdelavo OP ostane na upravljavcu.

22. Primeri : Podatki o plačah zaposlenih v knjižnici Občina zahteva naslednje osebne podatke zaposlenih v knjižnici: ime in priimek, delovno mesto, tarifna skupina, stopnja izobrazbe, delež delovnega časa, delovna doba, plačilni razred, osnovna plača, dodatki po kolektivni pogodbi, prispevki, premije dodatnega pokojninskega zavarovanja, stroški prevoza na delo in z dela, stroški prehrane ter jubilejne nagrade, upokojitve, solidarnostne pomoči in ali je zaposleni sindikalni zaupnik. Ali je občina upravičena tudi do osebnih podatkov (tudi ime in priimek) zaposlenih v knjižnici?

23. Primeri : Mnenje IP Št: 092-1/2010/613 z dne 23.12.2010 • Podatki o plačah javnih uslužbencev so javni, v obsegu kot ga določa ZSPJS. Javnosti so dostopni podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih plačah, o dodatkih ter delu plače za delovno uspešnost, razen dodatka za delovno dobo. V opisanem obsegu lahko podatke o javnih uslužbencih pridobi vsakdo, zahteva občine pa ta obseg prekoračuje, in bi jo bilo dopustno izpolniti le, če za posredovanje teh osebnih podatkov obstaja pravna – zakonska podlaga. Po mnenju Pooblaščenca je ZLS ne daje, področnega zakona, ki bi občino za namene načrtovanja proračuna opravičeval do vseh navedenih podatkov pa Pooblaščenec ni našel. Tako menimo, da lahko občina višino potrebnih sredstev za plače uslužbencev v knjižnici načrtuje na podlagi zbirnih podatkov (ki se ne nanašajo na konkretnega uslužbenca), ali na podlagi podatkov, ki predstavljajo informacijo javnega značaja ter oceno o potrebnih dodatnih sredstvih ali na podlagi realizacije planiranih sredstev za plače v preteklem letu. • Za namene nadzora nad porabo javnih sredstev za plače v knjižnici pa je nadzorni odbor občine po mnenju Pooblaščenca upravičen tudi do pridobitve in nadaljnje obdelave individualnih podatkov o plačah (tudi v delu, ki pri javnih uslužbencih presegajo t.i. informacijo javnega značaja).

24. Primeri : (Ne)javnost podatkov o kandidatih za člane delovnih teles Statut občine določa, da ima občinski svet Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja (KMVI), ki med drugim zbira in predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta in druge organe, ki jih imenuje občinski svet. Seje KMVI so javne, vendar se pri obravnavi predlogov kandidatov seja zaradi varstva osebnih podatkov za javnost zapre. Zoper takšen način delovanja komisije ste prejeli pritožbo z utemeljitvijo, da bi morala biti javnost seznanjena z vsemi kandidati in njihovimi obrazložitvami za primernost kandidata za imenovanje. KMVI je predlagala, da kandidati za določeno funkcijo podpišejo izjavo, da soglašajo z objavo osebnih podatkov, ki so jih navedli v predlogih. Ali je pisno soglasje kandidatov primerna pravna podlaga za javno objavo njihovih osebnih podatkov ?

25. Primeri : Mnenje IP št: 0712-57/2011/2 z dne 11.3.2011 • V primeru imenovanja kandidatov v delovna telesa občinskega sveta gre po mnenju Pooblaščenca za akt poslovanja, ko tudi organ javnega sektorja deluje kot zasebnopravni subjekt v smislu, da takrat ne izvaja z zakonom dodeljenih oblastnih nalog. • Pooblaščenec zato meni, da je objava osebnih podatkov kandidatov v postopku imenovanja kandidatov v delovna telesa občinskega sveta dopustna na podlagi njihove osebne privolitve (nenazadnje na tej podlagi kandidati tudi vstopijo v postopek), vendar vselej le v okviru, v katerem je objava osebnih podatkov kandidata primerna za izvedbo samega postopka imenovanja. • Pooblaščenec tudi priporoča, da obdelovalci osebnih podatkov, pridobijo pisno privolitev posameznika, saj bo v primeru spora s posameznikom s pisno privolitvijo lažje kot ob ustni dokazati obstoj pravne podlage in dopustnega namena za obdelavo določenih posameznikovih osebnih podatkov .

26. Primeri : (Ne)dopustnost zbiranja osebnih podatkov na javnih razpisih za sofinanciranje dejavnosti društev Društvo se prijavlja na javni razpis za sofinanciranje športnih dejavnosti. Zanima ga, ali lahko občina, za potrebe razpisa, zahteva naslednje podatke: - ime in priimek, - naslov stalnega oz. začasnega prebivališča, - datum rojstva - številka registracije igralca.

27. Primeri : Mnenje IP št: 0712-1/2011/560 z dne 7.3.2011 Pooblaščenec meni, da je zahteva občine po posredovanju osebnih podatkov članov društva, ki so njeni občani legitimna in upravičena, ko gre za ugotavljanje (izkazovanje) izpolnjevanja pogojev za dodelitev javnih sredstev. Občini se takšni podatki lahko posredujejo, vendar je ta dolžna svoje zahteve omejiti na najmanjši nabor osebnih podatkov, ki še zadošča za izvajanje njenih nalog oziroma dokazovanje upravičenosti do javnih sredstev (če je na primer dodelitev sredstev vezana na starost članov društva, zadošča letnica rojstva in cel rojstni datum ni potreben).

28. Primeri : (Ne)dopustnost posredovanja osebnih podatkov predšolskih otrok osnovni šoli Za namen načrtovanja dela v osnovni šoli, bi ji občina želela posredovati osebne podatke predšolskih otrok (ime, priimek, letnica rojstva in naslov prebivališča. Ali to lahko stori? Seznam otrok iz šolskega okoliša, ki jih je javna ali zasebna šola s koncesijo dolžna vpisati v 1. razred, si šola pridobi iz evidence šoloobveznih otrok, ki jo vodi ministrstvo, pristojno za šolstvo. Občina za posredovanje nima pravne podlage v zakonu.

29. Primeri : (Ne)dopustnost snemanja sej občinskega sveta Na seji Občinskega sveta je po naročilu župana lokalni medij snemal (tudi med odmori) in predvajal sejo v živo. Svetniki o tem niso bili obveščeni in tako tudi niso mogli dati privolitve. Kako je z dopustnostjo snemanja sej občinskega sveta? • Posnetek prispevka, ki ga pripravi novinarska ekipa, načeloma ne predstavlja zbirke osebnih podatkov v smislu ZVOP-1. V tem primeru lahko zaščito osebnostnih pravic posameznik uveljavi pred sodišči, v civilnem oziroma kazenskem postopku. • Pooblaščenec še opozarja na morebitno ureditev javnosti sej v Poslovniku o delu občinskega sveta. Akt, ki ga svetniki sprejemajo, in ureja način dela občinskega sveta, lahko določa tudi način zagotavljanja javnosti dela (z omogočanjem prisotnosti javnosti na samih sejah, z obveščanjem javnosti prek obvestil za javnost in spletne strani, lahko tudi s predvajanjem sej na lokalni televiziji…).

30. Primeri : (Ne)dopustnost zvočnega snemanja sej občinskega sveta Kako je z dopustnostjo zvočnega snemanja sej občinskega sveta in hrambo magnetogramov ? - ZVOP-1 zvočnega snemanja izrecno ne ureja. Upoštevaje splošne določbe o dopustnosti obdelave osebnih podatkov v javnem sektorju, bi morale občine za zvočno snemanje in nadaljnjo obdelavo osebnih podatkov na posnetkih imeti zakonsko podlago, ki pa je Pooblaščenec ni našel. Ob razlagi, da obdelava osebnih podatkov s snemanjem sej občinskega sveta ni namenjena izvajanju oblastnih nalog občine, bi bilo takšno ravnanje dopustno pod pogojem, da navzoči v snemanje privolijo (smiselno drugi odstavek 9. člena ZVOP-1). Pooblaščenec pa opozarja, da je veljavnost privolitve posameznika v obdelavo njegovih osebnih podatkov pogojena s predstavitvijo namena te obdelave.

31. Primeri : Mnenje IP št: 0712 – 2/2010/1121 z dne 22.6.2010 • Občina je torej občinskim svetnikom (in ostalim navzočim na seji občinskega sveta) dolžna pojasniti namen zvočnega snemanja seje in pridobiti njihovo soglasje. Ne gre namreč spregledati dejstva, da se na sejah občinskega sveta ne obdelujejo zgolj osebni podatki svetnikov, župana in zaposlenih v občinski upravi, ki v delu, ki se nanaša na opravljanje dela oziroma funkcije, ne uživajo varstva po ZVOP-1. Na sejah občinskega sveta namreč lahko sodelujejo tudi tretji (ki ne sodijo v nobeno od naštetih kategorij), po izkušnjah in vedenju Pooblaščenca pa prihaja do obdelave osebnih podatkov tretjih tudi v okviru obravnave posameznih vsebin, včasih tudi brez njihove vednosti. • Pooblaščenec meni, da je zvočni posnetek seje občinskega sveta namenjen napravi zapisnika. Drugega namena Pooblaščenec ni našel. Samo dejstvo, da so seje občinskega sveta odprte za javnost Pooblaščenec razume v smislu, da se jih ima javnost pravico udeležiti in pod pogoji iz Poslovnika tudi sodelovati v razpravi. Javnosti sej pa po mnenju Pooblaščenca ni mogoče razumeti tako široko, da bi bilo dopustno zvočne posnetke hraniti in nadalje obdelovati povsem neodvisno od volje posameznikov, katerih osebni podatki so na posnetku, in ne da bi bili ti posamezniki vnaprej seznanjeni z nameni hrambe in druge obdelave osebnih podatkov na posnetkih. Po splošnih določilih ZVOP-1, predvsem 3. člena (načelo sorazmernosti), morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. S sklepanjem po nasprotnem (a contrario) to pomeni, da se osebni podatki ne smejo obdelovati, ko namen obdelave preneha. Ko je namen obdelave osebnih podatkov dosežen, jih je treba uničiti, blokirati, izbrisati ali anonimizirati, kolikor zakon, ne bi določal drugače (na primer v primeru arhivskih gradiv).

32. Primeri : (Ne)dopustnost posredovanja osebnih podatkov določenih kategorij občanov tretjim Društvo namerava izvesti projekt »_____________«. Za potrebe izvedbe projekta želi pridobiti podatke o občanih, starejših od 69 let, da bi jih lahko obiskali njihovi prostovoljci. Ali občina lahko posreduje osebne podatke svojih občanov za tak namen? Bistveno je, da lahko občina osebne podatke obdeluje le za izvajanje nalog iz svoje pristojnosti v skladu z nameni in pod pogoji določenimi v zakonu (21.a člen ZLS). Osebni podatki torej ne smejo biti društvu posredovani za izvajanje (zgolj) njihovega projekta, ampak šele, ko gre za aktivnost, ki jo v okviru izvajanja svoje naloge “pospeševanja službe socialnega skrbstva, za predšolsko varstvo, osnovno varstvo otroka in družine, za socialno ogrožene invalide in ostarele" pri njih "naroči" občina. Takrat bosta svoj odnos pogodbeno uredili - tudi obdelavo določenih osebnih podatkov (seveda le, če bo to potrebno za izvajanje pogodbe), kot to terja 11. člen ZVOP-1.

33. Primeri : (Ne)dopustnost posredovanja osebnih podatkov izvajalcem obveznih javnih služb S potrdilom matičnega urada ______o številu članov gospodinjstva je posameznik želel na Komunali spremeniti število članov, za katere mu podjetje obračunava komunalne storitve. Na Komunali pa so hoteli, da jim predloži tudi potrdilo o sinovi odjavi in pove, kam se je odselil češ, da občinski odlok o komunalni dejavnosti (občina ____) nalaga, da Komunala zbira tudi take podatke, in sicer zaradi sledljivosti podatkov o osebah. Ali je takšno zbiranje osebnih podatkov skladno z Zakonom o varstvu osebnih podatkov?

34. Primeri : Mnenje IP št: 0712 – 2/2010/2391 z dne 27.12.2010 • Pooblaščenec je glede podobnih vprašanj že zavzel stališče, po katerem lahko občina na podlagi ZLS za potrebe izvajanja obvezne javne gospodarske službe podjetju, ki jo izvaja, posreduje podatke o nosilcu gospodinjstva (zavezancu za plačilo storitve) in številu družinskih članov. Slednje le takrat, kadar je cena storitve odvisna od števila članov gospodinjstva. Podjetja po zakonu niso upravičena voditi seznama članov gospodinjstva, niti jim občine teh podatkov ne smejo posredovati. • Določanje obdelave osebnih podatkov z občinskim odlokom je po mnenju Pooblaščenca sporno, saj to področje ne sodi v izvirno pristojnost občine, niti ji z zakonom ni bilo dano pooblastilo za takšno ravnanje. Odlok lahko v tem primeru po mnenju Pooblaščenca ureja le izvajanje obvezne javne gospodarske službe, pri čemer mora glede obdelave osebnih podatkov spoštovati določila ZVOP-1 in morebitne področne zakonodaje. • Pooblaščenec še dodaja, da je za prijavo oziroma odjavo stalnega prebivališča, prijavo spremembe naslova stanovanja, prijavo oziroma odjavo začasnega prebivališča in vodenje evidenc po ZPPreb pristojna upravna enota, na območju katere ima posameznik stalno ali začasno prebivališče, ali ga prijavlja oziroma odjavlja. Nikakor pa teh pooblastil nima in jih ne more imeti komunalno podjetje.

35. Primeri : (Ne)dopustnost posredovanja osebnih podatkov najemnikov neprofitnih stanovanj o porabi električne energije in vode občini Elektro _______d.d. je občini kot lastniku neprofitnih stanovanj zavrnila zahtevo za posredovanje podatkov o porabljeni električni energiji, sklicujoč se na 8. člen ZVOP-1. Občin meni, da je kot lastnik stanovanj upravičena do tega podatka, brez sklicevanja na konkretno zakonsko podlago. Podatke o porabljeni električni energiji in vodi namreč včasih potrebuje zaradi lažje priprave tožb oziroma vodenja že začetih sodnih postopkov za odpoved najemne pogodbe in izpraznitev stanovanja v primeru neplačevanja najemnine ali kakšne druge kršitve določil najemne pogodbe. Ali je občina zgolj zaradi lastništva stanovanja upravičena do podatkov o porabi elektrike in vode s strani najemnikov?

36. Primeri : Mnenje IP št: 0712-591/2009 z dne 13. 1. 2010 • Kadar najemnik ne plačuje električne energije in mora stroške po načelu subsidiarnosti poravnati lastnik, Pooblaščenec meni, da ima lastnik pravno podlago za prejem takšnih podatkov, vendar le, kadar ga upnik - dobavitelj električne energije terja zaradi dokazanega neplačila stroškov s strani najemnika (torej, ko upnik uveljavlja terjatev zoper lastnika kot subsidiarnega dolžnika). • V nasprotnem primeru, če najemnik plačuje stroške in posledično niso nastopile okoliščine, ko bi lastnik vstopili v razmerje med najemnikom in dobaviteljem kot subsidiarni dolžnik, po mnenju Pooblaščenca ni najti pravne podlage za pridobitev osebnih podatkov najemnika – podatkov o porabi npr. električne energije, od dobavitelja.

37. www.ip-rs.si gp.ip@ip-rs.si