1 / 25

Poročilo o razvoju 2012 Rotija kmet zupančič Lidija apohal vučković Katarina ivas Boštjan vasle

Poročilo o razvoju 2012 Rotija kmet zupančič Lidija apohal vučković Katarina ivas Boštjan vasle. ljubljana, 20. april 2012. Razvojni cilji Strategije razvoja Slovenije 2005–2013. GOSPODARSKI RAZVOJNI CILJ – doseči povprečno razvitost EU do 2013

yamin
Download Presentation

Poročilo o razvoju 2012 Rotija kmet zupančič Lidija apohal vučković Katarina ivas Boštjan vasle

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. Poročilo o razvoju 2012 Rotija kmet zupančič Lidija apohal vučković Katarina ivas Boštjan vasle ljubljana, 20. april 2012

  2. Razvojni cilji Strategije razvoja Slovenije 2005–2013 • GOSPODARSKI RAZVOJNI CILJ – doseči povprečno razvitost EU do 2013 • DRUŽBENI RAZVOJNI CILJ– povečanje kakovosti življenja in blaginje prebivalstva • SONARAVNI RAZVOJNI CILJ– uveljavljanje načela trajnosti

  3. Odmik od uresničevanja gospodarskega cilja ni bil le začasen Vir: Eurostat, preračuni UMAR.

  4. Razvojno zaostajanje posledica nizke produktivnosti (dodane vrednosti na zaposlenega) Vir: Eurostat, preračuni UMAR.

  5. Nizka zahtevnost proizvodov Vir: SURS, Eurostat, preračuni UMAR.

  6. Premajhna uporaba na znanju temelječih storitev za dvig produktivnosti Vir: SURS, Eurostat, preračuni UMAR. Opomba: * Slovenija leto 2007, EU leto 2005

  7. Ohranjanje zaostanka pri inoviranju in slabosti na področju terciarnega izobraževanja Vir: EPO, Eurobarometer, preračuni UMAR.

  8. Poslabšanje stroškovne konkurenčnosti Vir: Eurostat, preračuni UMAR.

  9. Otežen dostop do virov financiranja • Omejen dostop do bančnih virov zaradi neustrezne alokacije finančnih sredstev v preteklosti in visoke zadolženosti podjetij • Odsotnost javnofinančne konsolidacije preko vpliva na obrestne mere zmanjšuje dostopnost do tujih virov financiranja • Nizko stanje neposrednih tujih investicij (nižje kot v Sloveniji le v treh državah EU)

  10. Zmanjšanje slovenskih tržnih deležev Vir: UN Commodity Trade Statistics database (2011), preračuni UMAR.

  11. Ključni razlogi za nizko konkurenčnost in razvojno zaostajanje slovenskega gospodarstva • Premajhna usmerjenost v tehnološko prestrukturiranje in povečanje inovativnosti • Premalo učinkovito vodenje podjetij kot posledica ohranjanja velike vloge države v gospodarstvu • Prepočasno izboljševanje poslovnega okolja (administrativne ovire, nefleksibilnost trga dela, visoka davčna obremenitev dela)

  12. Ponovno zmanjšanje zaposlenosti v zasebnem sektorju, v javnem le nekoliko skromnejša rast Vir: SURS, preračuni UMAR.

  13. V izvajanju storitev javne uprave, izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva še naprej nizek delež zasebnih izvajalcev Vir: Eurostat, OECD, preračuni UMAR.

  14. Na trgu dela se oddaljujemo od strateških ciljev, strukturni problemi pa se povečujejo • Stopnja delovne aktivnosti se znižuje že tri leta zapored – • cilj 2013: 70,0 %, 2011: 64,4 % • V letu 2011 močno zmanjšanje stopnje delovne aktivnosti starejših – • 2010: 35,2 %, 2011: 31,2 % • V zadnjih dveh letih se je več kot podvojila stopnja dolgotrajne brezposelnosti – 2009: 1,7 %, 2011: 3,5% • Še naprej močna segregacija trga dela – delež začasno zaposlenih mladih v 2011: 72,5 %

  15. Na trgu dela se oddaljujemo od strateških ciljev, strukturni problemi se povečujejo Vir: Eurostat.

  16. Izdatki za socialno zaščito naraščajo, težave pri njihovem financiranju so vse večje Vir: Eurostat, ESSPROS, Ministrstvo za finance.

  17. Zaradi učinkov staranja bo glavnina izdatkov socialne zaščite naraščala tudi v prihodnje Vir: Evropska komisija.

  18. Materialni življenjski pogoji se poslabšujejo … Vir: SURS, preračuni UMAR.

  19. ... kazalniki kakovosti življenja pa večinoma ostajajo ugodni • Izboljšana dostopnost javnih storitev • Povečanje deleža prebivalstva z vsaj srednješolsko izobrazbo • Daljše pričakovano trajanje življenja • Nizka umrljivost dojenčkov • Visok občutek varnosti

  20. Slovenija sodi med evropske države z relativno visokim deležem zadovoljnih ljudi, ki pa se od začetka krize zmanjšuje Vir: Eurobarometer. Opomba: *letni podatek je izračun povprečja dveh letnih meritev.

  21. Emisije toplogrednih plinov so 2010 ostale na ravni predhodnega leta, emisijska intenzivnost gospodarstva se je malo izboljšala Vir: ARSO, SURS, preračuni UMAR.

  22. Povečanje deleža obnovljivih virov energije v letih 2009 in 2010 tudi pod vplivom enkratnih dejavnikov Vir: SURS, preračuni UMAR.

  23. Energetska intenzivnost gospodarstva ostaja visoka, v predelovalnih dejavnostih pa se izboljšuje Vir: Eurostat, preračuni UMAR.

  24. Nadpovprečni prihodki iz okoljskih davkov posledica visoke energetske rabe Vir: Eurostat, SURS, OilBulletin, preračuni UMAR. Opomba: *ocena UMAR. **Kategorija davki vsebuje tudi DDV.

  25. Snovna produktivnost se povečuje, vendar še zaostajamo za EU Vir: Eurostat, SURS, Svetovna banka, preračuni UMAR.

More Related