RAZVOJ PREBIVALSTVA SLOVENIJE V LUČI GLOBALNIH GIBANJ IN SPREMEMB

1. RAZVOJ PREBIVALSTVA SLOVENIJE V LUČI GLOBALNIH GIBANJ IN SPREMEMB Prof. dr. Janez Malačič Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani

2. 1. Uvod • Demografske razmere v SLO – del razvitega dela sveta; podobne značilnosti in problemi • So rezultat demografskega prehoda od tradicionalnega na sodobni način obnavljanja P • Prehod pa ni prinesel (vsaj doslej) novega ravnovesja ampak kritično znižanje rodnosti daleč pod raven enostavnega obnavljanja P • V manj razvitih državah prehod še ni končan • Rezultat: P razvitih držav stagnira ali začenja upadati, P nerazvitih držav pa hitro narašča in ustvarja velika nesorazmerja v svetu

3. 2. Novejši demografski razvoj v Evropi • Demografski prehod končan v 1950ih letih • Danes prevladujejo nizka rodnost in smrtnost ter nizka in že tudi negativna rast P • Rast je večinoma posledica priseljevanja • Tf ne zagotavlja enostavnega obnavljanja P – skoraj povsod je manjša od 2,1 • Kritične so vrednosti Tf pod 1,5 in še posebej pod 1,3 (leta 2004 je bilo takih 15 držav) • Raste tudi starost mater ob rojstvu otrok, pada zakonska rodnost in rodnost višjih redov rojstva ipd.

4. 2. nadaljevanje • Pri smrtnosti je Evropa zgodba o uspehu, z izjemo držav na območju nekdanje SZ • Smrtnost se znižuje in posledično e0 in tudi ex naraščajo • Smrtnost žensk je precej nižja od smrtnosti moških – ženske živijo 5-10 % dalj • Nekaj drugih značilnosti razvoja P Evrope: hitro staranje P in zaposlenih, zelo hitra rast P80+, pozitivne neto migracije itd. • Ohranjanje kar velikih razlik med državami • Projekcije P EU-25 kažejo stagnacijo do 2050

5. 3. Demografske razmere v Sloveniji • Zgledne do leta 1980 • Država neto priseljevanja od 1960ih let z manjšimi izjemami v 1990ih letih • Znižanje Tf od 2,1 na 1,38 v letih 1980-2007, leta 2003 vsega 1,20 in nekaj let 1,21 • Vstop v posebej kritično fazo demografskega razvoja na začetku 21. stoletja: negativen demografski moment • Upadanju P v prihodnje se praktično ni mogoče več izogniti • Proces staranja P v SLO bo hitrejši kot v EU-27 • Največji problem: prenizka rodnost

6. 3. nadaljevanje • Drugi demografski procesi v SLO so ugodni • Smrtnost se je znižala v letih 1994-2004 hitreje kot v EU • Zniževanje pri mladih je hitrejše kot pri starih • Velika razlika med spoloma, ženske živijo skoraj 10 % dalj kot moški • V zahodni polovici Sloveniji je e0 za okrog 3 leta višja kov v vzhodni polovici države • Pomembne so socialne razlike v smrtnosti, čeprav se o tem malo govori in nimamo dobrih podatkov

7. 4. Izzivi demografske prihodnosti SLO • Kaj kažejo projekcije P (2006-2041)? • Konstantna varianta – zamrznemo stanje demografskih procesov v izhodišču. P se zniža od 2,0 na 1,6 milijona • Nizka, srednja in visoka varianta: temeljni demografski problemi pridejo do izraza v vseh variantah • Hipoteze o rodnosti, smrtnosti in migracijah so prilagojene poimenovanju variant. Migracije so pri vseh pozitivne – P večje od naravne rasti • Pri vseh je prisotno močno staranje prebivalstva, migracije tega bistveno ne omilijo

8. 4. nadaljevanje • Posledice zadelo, upokojitev in pokojnine; zasebno bogastvo in varnost dohodka; medgeneracijske transferje ter zdravje in blaginjo postaranega prebivalstva. • Posledice na ravni družine, regije in države/EU • Vplivi na različne gospodarske in druge dejavnosti • Spremenjene demografske razmere bodo ponujale za nekatere poslovne priložnosti, za druge pa zahtevale boleče in težavno prestrukturiranje

9. 5. Vloga prebivalstvene politike • Kaj lahko stori sodobna družba v demografski krizi? • Sprejeti mora ustrezno prebivalstveno politiko • V SLO zaokrožene in formalno sprejete p. p. še nimamo, imamo pa posamezne elemente take politike • V 1990ih so bila v ospredju druga vprašanja; zavedanja o demografskih problemih ni bilo • Kasneje, vsaj od 1997 (M>N), se začne zavest o demografski krizi krepiti med politiki in v javnosti • Izgubljenega je veliko časa, kar še poudarja togost demografskih procesov – negativni moment

10. 5. nadaljevanje • Imamo prenizko rodnost. Agregatni rezultat mnogih individualnih odločitev ogroža nemoteno obnavljanje prebivalstva • Je lahko p. p. v tem primeru javna dobrina? • Rezultati ukrepov p. p. so bili doslej skromni ali jih ni bilo • Tudi EU začenja posegati na to področje – zelena knjiga in druge aktivnosti • Vendar EU še išče svojo vlogo • Zavedati se je treba pomena starostne strukture P. Tudi v primeru “laissez-faire” bo potrebna ustrezna p. p.

11. 6. Sklep • Obnavljanje prebivalstva je zapleten socialno-biološki proces • Tisti, ki sprejemajo odločitve ne vidijo agregatnih družbenih povezav. Vendar te z zamikom pomembno krojijo njihovo življenje • Za prihodnost skupnosti je treba rojevati otroke • Tf bi morala biti vsaj na ravni 1,7 do 2,0. Kritična meja je 1,5. V državah, kjer pade Tf pod to mejo bo dolgoročno obnavljanje prebivalstva resno ogroženo. Najbolj kritične pa so razmere tam, kjer pade Tf pod 1,3, tudi v Sloveniji • Imigracije lahko pomagajoblažiti razmere, rešitev krize pa mora biti domača