Dolgoročni pomen 2. pokojninskega stebra

1. Dolgoročni pomen 2. pokojninskega stebra Mitja Čok, 2.12.2010

2. Število in struktura prebivalstva Slovenije na dan 1. 1. 2008 Vir: Eurostat, lastna predstavitev.

3. Število in struktura prebivalstva Slovenije na dan 1. 1. 2030 (projekcije prebivalstva EUROPOP2008) Vir: Eurostat, lastna predstavitev.

4. Število in struktura prebivalstva Slovenije na dan 1. 1. 2060 (projekcije prebivalstva EUROPOP2008) Vir: Eurostat, lastna predstavitev.

5. Projekcije prebivalstva ERUOPOP2008 - delež osnovnih starostnih skupin (kontingentov) prebivalstva v celotnem prebivalstvu Slovenije v obdobju 2008-2060 16,1% 33,4% 64,3% 49,1% 19,6% 17,5% 5 Vir: Eurostat, lastna predstavitev.

6. Dohodek iz dela na prebivalca

7. Prihodki ZPIZ v letu 2009 Tekoče obveznosti RS (232. čl. ZPIZ-1) so namenjene za ugodnejše pokojnine po posebnih predpisih. Dodatne obveznosti RS (233. čl. ZPIZ-1) so namenjene za pokrivanje negativne razlike med prihodki in odhodki ZPIZ. 7

8. Odhodki ZPIZ v letu 2009 8

9. Pokojnine in dodatne obveznosti RS (% BDP) • Takšnih dodatnih obveznosti do ZPIZ-a državni • proračun ne prenese => pokojninska reforma

10. Minimalni pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine (starost /doba) ZPIZ-1 M: 58/40 Ž: 58/38 M: 63/20 Ž: 61/20 M: 65/15 Ž: 63/15 ZPIZ-2 M: 65/15 Ž: 65/15 M: 60/43 Ž: 58/41 PREDČASNA POKOJNINA M: 60/40 (malusi) Ž: 60/38 (malusi) Malus = 3,6% znižanje pokojnine za vsako leto ki manjka do 65 leta (M in Ž) Bonus: če ne uveljavlja predčasne pokojnine in dela naprej dobi 20% predčasne pokoj. do 65 leta (M in Ž)

11. Odmerne stopnje ZPIZ-1 M: Ž: 35% za prvih 15 let 38% za prvih 15 let 1,5% za vsako naslednje leto 1,5% za vsako naslednje leto ZPIZ-2 M: Ž: 35% za prvih 15 let 39% za prvih 15 let 1,5% na leto za naslednjih 10 let 1,5% na leto za naslednjih 10 let 2,0% za vsako naslednje leto 2,0% za vsako naslednje leto

12. Bonusi na delovno dobo • ZPIZ-1: višje odmerne stopnje od “splošne” 1,5% • M do dopolnjenega 63 leta:Ž do dopolnjenega 61 leta: • 41 leto=3,0% 39 leto=3,0% • 42 leto=2,6% 40 leto=2,6% • 43 leto=2,2% 41 leto=2,2% • 44 leto=1,8% 42 leto=1,8% • 45 leto=1,5% 43 leto=1,5% • Naprej po 1,5% Naprej po 1,5% • ZPIZ-2: “splošni” 2% odmerni odstotek

13. Bonusi na starost • ZPIZ-1: • M: aplicirajo se na že odmerjeno pokojnino od 63-66 leta starosti • 63-64 leta: povečanje pokojnine za 3,6% • 64-65 leta: povečanje pokojnine za 2,4% • 65-66 leta: povečanje pokojnine za 1,2% • Ž: aplicirajo se na že odmerjeno pokojnino od 61-64 leta starosti • 61-62 leta: povečanje pokojnine za 3,6% • 62-63 leta: povečanje pokojnine za 2,4% • 63-64 leta: povečanje pokojnine za 1,2% • ZPIZ-2: 20% predčasne pokojnine, če je še naprej aktiven

14. Upoštevanje otrok - nižanje upok. starosti • ZPIZ-1 • 1. Otrok - 8 mesecev • 2. Otroka - 20 mesecev • 3. Otroki - 36 mesecev + 20 mesecev za vsakega nadaljnjega • Na račun otrok ni mogoča upokojitev pred 56. letom (Ž) oz. 58. letom (M) • -------------------------------------------------------------------------------------------------- • ZPIZ-2 (za vsakega otroka 8 mesecev) • 1. Otrok - 8 mesecev • 2. Otroka - 16 mesecev • 3. Otroki - 24 mesecev itd. • Na račun otrok ni mogoča upokojitev pred 61. letom (Ž) oz. 63. letom (M)

15. Pokojninska osnova • Valorizacijski količnik: • ZPIZ-1: 0,754 • ZPIZ-2: 0,75513 • Upoštevanje obdobja: • ZPIZ-1: najboljših 18 let • ZPIZ-2: najboljših 27 let* (prva različica 34 let)

16. Usklajevanje pokojnin in horizontalna izenačenost • ZPIZ-1: • Usklajevanje z rastjo plač • Vsebuje horizontalno izenačenost • ZPIZ-2: • Usklajevanje po “švicarski” formuli 70:30 (rast plač:inflacija) • (prva različica 60:40) • Ni horizontalne izenačenosti

17. ZPIZ-1: Moški, 58 let, 40 let delovne dobe

18. ZPIZ-2: Moški, 58 let, 40 let delovne dobe

19. Osnova - učinek podaljšanja števila let

20. Moški - redna pokojnina

21. Ženska - redna pokojnina

22. Življenjsko pričakovanje

23. Skupni učinek - prva različica

24. Skupni učinek - trenutna različica

25. Skupni učinek - alternativna različica (?)

26. Sklep • ZPIZ-2 vsebuje mednarodno primerljive rešitve: • podaljšanje št. let pri izračunu osnove (iz 18 na 27 let*) • ukinitev horizontalne izenačenosti in stabilizacija odmernega odstotka => zagotavlja možnost za normalizacijo indeksacije pokojnin • Potrebno bo delati približno tri leta dlje kot do sedaj za podoben (oz. nekaj odstotkov višji) znesek pokojnine kot pri ZPIZ-1 • Enako št. let prejemanja pokojnine zaradi podaljševanja življenjskega pričakovanja • ZPIZ-2 za določeno obdobje izboljšuje vzdržnost pokojninskega sistema

27. Struktura mesečnih plač v Sloveniji v letu 2008 • Maksimalna mesečna olajšava za 2. steber = 210,5 EUR. Vir: Statistični urad RS (www.stat.si), lastni preračuni.

28. Najnižja in najvišja pokojninska osnova • December 2008: • Najnižja pokojninska osnova: 517,4 EUR • Najvišja pokojninska osnova: 2.069,6 EUR • V letu 2008 je bilo 16,7 % mesečnih neto plač nižjih od 517,4 EUR • V letu 2008 je bilo 2,9 % mesečnih neto plač višjih od 2.069,6 EUR

29. Število vključenih v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje decembra 2009 Vir: MDDSZ

30. Število vključenih v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje decembra 2009vir: MDDSZ • 523.089 zavarovancev (iz septembra 2009) predstavlja 59,7% zavarovancev obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (886.991) • 95,1% zavarovalnih polic je za kolektivno zavarovanje • 4,9% zavarovalnih polic za individualno zavarovanje • 5.959 vključenih delodajalcev: • 5.335 (89,5%) pri pokojninskih družbah in zavarovalnicah • 624 (10,5%) pri vzajemnih pokojninskih skladih

31. Obseg sredstev decembra 2009 in povprečne premije vir: MDDSZ

32. Vprašanje nenamenskega dviga (1) Presojamo z vidika tveganj: za izvajalce, kapitalski trg, za sam obstoj in nadaljnji razvoj drugega stebra. Potencialni dvigi v naslednjih letih: 2011: 210,5 mio EUR 2012: 218,7 mio EUR 2013: 80,2 mio EUR Obseg sredstev v upravljanju: 1.524,9 mio EUR (december 2009)

33. Vprašanje nenamenskega dviga (2) • Nenamenski dvig bi pomenil dezinvestiranje pokojninskih skladov, ki je tehnično mogoče, vendar bi bilo smiselno, da do tega ne pride, ker: • Bi se pri teh posameznikih dolgoročno povečala odvisnost od 1. stebra • Poleg tega obstaja tveganje prekinitev nadaljnjih vplačil (umik podjetij) v 2. steber in s tem tveganje za njegov razvoj

34. Osnovni model za izračun potrebnega varčevanja posameznika

35. Izračun pokojnine iz 1. in 2. stebra • Izračun pokojnine iz 1. stebra: • Povprečne plače po decilnih razredih (povpr. rast = 2,3%) • Nadomestitveno razmerje: • nadomestitvena razmerja “brez omejitve” • nadomestitvena razmerja z omejitvijo “13% BDP” • nadomestitvena razmerja z omejitvijo “10% BDP” • Izračun na mesečni ravni za izbrana leta (prikaz za 2045) • Izračun pokojnine iz 2. stebra: • Pokojnina iz 2. stebra = ciljna (želena) dodatna pokojnina: • je razlika med pokojnino ob 70% nadomestitvenem razmerju ter pokojnino iz 1. stebra

36. Potrebno varčevanje za dodatno pokojnino • Izračun potrebnih prihrankov v letu upokojitve: • Diskontiranje zneskov dodatne pokojnine na leto upokojitve • Izračun potrebnih mesečnih zneskov varčevanja: • Primer bodočega upokojenca, ki se upokoji v letu 2045 in varčuje 36 let • Zneski varčevanja naraščajo z rastjo plač (p = 2,3%) • Različni naložbeni scenariji

37. Scenariji naložbenih politik

38. Potrebno varčevanje za dodatno pokojnino Moški / upokojitev v letu 2045 / pri starosti 61 oz. 65 let; Naložbena struktura varčevanja po SC - A

39. Primerjava zneskov varčevanja z zneskom priznane olajšave • Potrebni zneski varčevanja ob začetku varčevanja za doseganje 70% nadomestitvenega razmerja

40. Sklepi • Javno-finančni sistem v prihodnjih desetletjih ne bo zmogel financiranja napovedane rasti pokojnin v BDP • pomen in odvisnost od pokojnin iz 2. stebra bosta vedno večja • Ker je pokojnina iz 2. stebra namenjena pokrivanju padajoče pokojnine iz 1. stebra: • bi se moralo črpanje sredstev iz 2. stebra smiselno pogojevati s pokojnino iz 1. stebra • bi bila potrebna uskladitev davčnega statusa pokojnine iz 1. in 2. stebra

41. Sklepi Od konca letošnjega leta naprej obstaja možnost dviga privarčevanih sredstev prvih varčevalcev iz pokojninskih računov, kar lahko pomeni vrsto negativnih posledic Menimo, da je treba poiskati mehanizme, ki bi to preprečili

42. Sklepi Obstoječi povprečni obseg varčevanja je prenizek za dosego skupnega 70% nadomestitvenega razmerja (iz obeh stebrov) Tudi obstoječa davčna olajšava teoretično ne omogoča doseganja 70% nadomestitvenega razmerja (pri večini predpostavk) Večje angažiranje pristojnih institucij pri promoviranju dodatnega pokojninskega zavarovanja Ustrezno povišanje davčne olajšave