1 / 20

PREMO GIBANJE

PREMO GIBANJE. KINEMATIKA. klasificira + primerja gibanja. Kaj merimo in kaj primerjamo?. kako hitro kako daleč kako dolgo (v kolikšnem času) kako razburljivo. dragster: od 0 do 632,1 km/h v 3,72 s na razdalji 402,3 m. raketne sani: 0,04 s do 117 km/h. Kaj je bolj “adrenalinsko”?.

zavad
Download Presentation

PREMO GIBANJE

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. PREMO GIBANJE

  2. KINEMATIKA klasificira + primerja gibanja Kaj merimo in kaj primerjamo? • kako hitro • kako daleč • kako dolgo (v kolikšnem času) • kako razburljivo dragster: od 0 do 632,1 km/h v 3,72 s na razdalji 402,3 m raketne sani: 0,04 s do 117 km/h Kaj je bolj “adrenalinsko”?

  3. PREMO GIBANJE OMEJITVE: • samo gibanje vzdolž premice (gor, dol, ravno, poševno) • vzrok gibanja nas (zaenkrat) ne zanima • telo je točkasto; telo se obnaša kot točkasto telo

  4. negativna smer pozitivna smer os vzdolž gibanja enota dolžine izhodišče LEGA in PREMIK x m LEGA (x): določimo jo glede na izbrano izhodišče x = 2 m … telo je od izhodišča oddaljeno 2 m v pozitivni smeri x = -3 m … telo je od izhodišča oddaljeno 3 m v negativni smeri

  5. začetek konec x x1 x2 začetna lega sprememba lege gibanje v pozitivni smeri končna lega premik x x m m velikost premika premik gibanje v negativni smeri telo se premakne iz lege x1 v lego x2 PREMIK (x): x = x2 - x1 PRIMER: x = x2-x1 = 2 m - (-1 m) = + 3 m x1 x2 x = x2-x1 = -3 m - (-1 m) = - 2 m x2 x1

  6. grm kurnik ograja xm lega (x) se s časom (t) spreminja ? prikaz ? ? opis ? PRIMER: diagram lege v odvisnosti od časa x(t)

  7. velocity speed premik v času t povprečna hitrost ( ): xm strmina premice, ki povezuje dve točki na diagramu x(t): (t1,x1) in (t2,x2) ts S katerimi fizikalnimi količinami povemo,kako hitro? POVPREČNA HITROST in POVPREČNA BRZINA

  8. PRIMER: Z avtom se peljete po ravni cesti s hitrostjo 70 km/h. Po prevoženih 8,3 km zmanjka bencina. Nato hodite 1,9 km do bencinske črpalke. Za pot porabite 27 minut. Kolikšna je povprečna hitrost vašega premikanja od trenutka, ko ste speljali, do trenutka, ko ste prišli do bencinske črpalke? Odgovor poiščite računsko in grafično! xkm Od bencinske črpalke do avta hodite 35 min. Kolikšna je povprečna hitrost za celotno potovanje? tmin

  9. povprečna brzina ( ): ! ne vsebuje smeri ! (nima predznaka) !včasih enakido predznaka natančno!

  10. povprečna hitrost povprečna brzina bolj pogosto Kako hitro? Kako hitro se telo giblje v danem trenutku? trenutna hitrost (hitrost) • pove, kako hitro se v danem trenutku spreminja lega telesa • je strmina tangente na krivuljo x(t) v dani točki (legi)

  11. PRIMER: Dvigalo se dviguje. Nariši diagram, kako se mu hitrost spreminja v času.

  12. d b c a

  13. povprečen pospešek trenutni pospešek • pove, kako hitro se v danem trenutku spreminja hitrost • a(t) je strmina tangente na krivuljo v(t) ob danem času t Telesu se hitrost spreminja. Kako hitro? POSPEŠEK

  14. d b c a

  15. a v v a v a v = 632,1 km/h t = 3,72 s dragster: v = 117 km/h t = 0,04 s raketne sani: smer pospeška: pospeševanje: zaviranje:

  16. a v = v0 + at  t v  x - x0 = v0t+ (v-v0)t/2 t poseben primer: POSPEŠEK JE KONSTANTEN naklon  a (v-v0)t/2 v0 v0t

  17. PROSTI PAD NAVPIČNI MET GOR / DOL g … težni pospešek g 9,8 m/s2 V večini primerov: g = konstanten je dober približek. y a = g a = -g y

  18. 1. PRIMER: Na gradbišču trešči na tla opeka s hitrostjo 24 m/s. a) S kolikšne višine je opeka padla? b) Kako dolgo je padala? c) Nariši diagrame y(t), v(t) in a(t)! 2. PRIMER: Teniško žogico vržemo navpično navzgor z začetno hitrostjo 12 m/s. a) Po kolikšnem času doseže najvišjo točko? b) Kako visoko se žogica dvigne? c) Po kolikšnem času bo 5,0 m visoko? 3. PRIMER: Model rakete izstrelimo navpično navzgor. 6,00 s se dviguje s konstantnim pospeškom 4,00 m/s2. Takrat se gorivo porabi in dalje se raketa giblje kot prosto padajoče telo. a) Kako visoko se raketa dvigne? b) Po kolikšnem času od trenutka izstrelitve pade raketa na tla?

  19. PRIMER: Lega delca se spreminja kot x = a + bt + ct2 . Kolikšna je hitrost delca ob času t=3,5 s? a=7,8 m b=9,2 m/s c=-2,1 m/s2

  20. PRIMER: Lega delca je podana kot x = a + bt + ct3 . a) Poišči v(t) in a(t)! b) Ali je ob katerem času v = 0? c) Opiši gibanje telesa za čase t  0. a = 4 m b = -27 m/s c = 1 m/s3 v = b + 3ct2 a = 6ct x = a + bt + ct3

More Related