Struktura prezentacije

1. MednarodnakonferencaDOBA FakultetaMaribor, 11.april 2013The Future of Work and LearningProf.dr.Boris CIZELJ, Predsednik KnowledgeEconomyNetwork,KENGlobalnemrežezaekonomijoznanja, Bruselj

2. Struktura prezentacije Razkorak med sferama znanja in dela ter paradoksi na trgu dela; Kaj je narobe v izobraževalni sferi in kaj v gospodarstvu? Kateri bodo poklici prihodnosti? Evropska strategija 2020 Slovenske prioritete

3. Uvodne ugotovitve Hitre tehnološke spremembe – vpliv na način življenja, značaj delovnih mest in relevantne kompetence: eden največjih izzivov našega časa: za zaposlene, za izobraževalno sfero, za gospodarstvo, za vlade in za EU. Vsi poznamo ta dejstva, trende in prognoze – a reagiramo prepočasi in delamo prevelike kompromise, ergo: Podjetja težko ohranjajo konkurenčnost; Izobraževalne ustanove pošiljajo na trg strokovnjake, ki nimajo vseh potrebnih kompetenc (niti za danes, kaj šele za prihodnost); Najbolj direktne žrtve takega ravnanja so mladi, ki imajo znanje in kompetence za včeraj, zadovoljni so, če danes še imajo delo, ne vedo pa, kako naj se usposabljajo za delo v prihodnosti. Svetova dela in izobraževanja/učenja sta preveč nepovezana.

4. Kako razumemo kompetence? Izraz kompetence odraža fokus na praktičnih učinkih šolanja– doslej preveč akademska usmerjenost (encikl.znanje). Skozi konotacijo posameznih izrazov lahko razberemo odnos do pojmov: znanje, izobraževanje, kompetence, veščine, itd. Angl. in drugi evr.jeziki. V slov.jeziku nimamo pravega ekvivalenta za angl. izraze: «competencies» (ne prevajamo) ter «skills» (sposobnosti, veščine – ali raje kompetence) «Training» ima v angl.širši pomen in vključuje praktično učenje, vadbo, usposabljanje – ne le klasični športni trening.

5. Svet dela - in svet učenja (1) Razmak-ločenost med dvema sferama je velika v kvantitativnem in kvalitativnem smislu – posledica: Deficit visoko kvalificiranih delavcev v svetu do 2020 ocenjen na 13% (10% razviti - 16% Kitajska, kljub 35 mil.studentov). Samo Nemčiji primanjkuje vsaj20.000 inženirjev; Delež del.mest s post-sek.izobr.: 1973 = 16% 2018 =33% Delez diplomantov prirodoslovno-matematičnih ved: ZDA=18%, EU=28%, LRKit.=54% V Indiji diplomira 2 x več inženirjev kot v ZDA !!

6. Svet dela - in svet učenja (2) V državah EU je 12% brezposelnih (GR, ES, PT- brez dela polovica mladih) – hkrati odprtih okoli 2 milijona delovnih mest za katere ni primerno kvalificiranih ljudi. EK ocenjuje, da tretjina populacije med 25-64 letom nima nobene, ali samo nizko kvalifikacijo, le dobra četrtina pa visoko. Še huje: skoraj polovica zaposlenih (100 mil.ljudi) nima primerne izobrazbe za delo, ki ga danes opravljajo. Vse več je ljudi z višjo in visoko izobrazbo, podjetja pa se pritožujejo, da so diplomirani kadri manj usposobljeni za delo, kot so bili pred 20-30 leti !

7. Svet dela - in svet učenja (3) Kar 40% novih delovnih mest, ki bodo odprta letos v državah EU, zahteva višjo / visoko izobrazbo. V obdobju 2000-2020 se bo število zaposlenih z nizko kvalifikacijo zmanjšalo za 17 mil., s srednjo povečalo za 5 mil., z višjo/visoko pa povečalo kar za 20 milijonov. Računalniške kompetence postajajo nujne za vsa delovna področja, brez njih, ali z nizkimi kompetencami v tretjini EU-27 držav čez 50% odraslih(25-74)– v Sloveniji 46%, v Avstriji 33%, na Švedskem 31% - v povpr. 46%.

8. Svet dela - in svet učenja (4) Vlade zastavljajo cilje in se lotevajo bolj kvantitativnih, kot kvalitativnih vidikov problema: želijo več visokošolsko izbraženih ljudi, premalo vedo o delovnih mestih, ki bodo v prihodnje odprta (L.W.Perna, Graduate School of Education, PA, USA). EU želi v desetletju 2010-2020 dvigniti delež višješolsko izobraženih v generaciji 30-34 iz sedanjih 34% na 40%. Kar 9 držav članic (IT, RO, MT, CZ, AT, BG, HU, GR) ima svoj nacionalni cilj na nižji ravni, VB ima delež 47%, vendar si ni zastavila konkretnega cilja. Kompetence važnejše od diplome! V svetu imajo najambicioznejše cilje na tem področju: Japonska, Koreja in Kanada. NL – opustila cilj 50% !!

9. EU-27 v 2011: delež diplomantov v generaciji 30-34 let - cilj za 2020 Vir: «Rethinking Education:investing in skills for better socio-economic outcomes», Communication from the Commission, Strasbourg, 2012, Fig.4.1, str.21.

10. Svet dela - in svet učenja (5) Nedavna britanska studija za obdobje 2010-2030 pokazala, da bo v ospredju 110 poklicev, katerih večino danes slabo, ališe ne poznamo. Ti poklici bodo na naslednjih področjih: -- nega starejših in zdravstvo, -- prehrana naraščujočega prebivalstva, -- zelena mobilnost in zmanjševanje posledic podnebnih sprememb, -- preživetje in napredek v kibernetnem svetu.

11. Kaj je narobe v izobraževalni sferi? Tradicionalistični pogledi na post-sekundarno, t.j. «akademsko» izobrazbo - diploma kot statusni simbol. Mentaliteta iz obdobja Humboldtovega tipa univerze – akademska izobrazba, priprava družbene in intelektualne elite. V ZDA profesor = ponudnik storitev! Dominanten vpliv ponudbe študija, premalo komunikacije z gospodarstvom in družbeno prakso. Pomanjkljivosti našega visokošolskega študija: kurikuli preveč disciplinarno zastavljeni, premalo delovnih prakse, minimalno sodelovanje strokovnjakov iz prakse, premalo individualnega dela s študenti (profesor – v prvi vrsti mentor). Neravnovesje med splošno in poklicno izobrazbo.

12. Kaj je narobe v gospodarstvu in družbeni praksi? Sicer upravičene pripombe na pomanjkljive kompetence visokošolsko izobraženih kadrov, a v mnogih podjetjih se ne zavedajo njihovega potenciala. Nekateri si ne želijo sodelavcev, ki razmišljajo s svojo glavo. Nekateri vodilni ne sprejemajo «odprte diskusije», dokler ni prepozno, ko jih položaj na trgu prisili k že dolgo zrelim spremembam poslovnega modela, sistema trženja, ali notranje organiziranosti. Novi, izobraženi kadri v podjetju se včasih ne potrudijo razviti dialog na konstruktiven način, oz. uspešno komunicirati - enako pomembno, kot kvaliteta argumenta!

13. Kaj so moderne kompetence? Doslej: cilj univerzitetnega študija: širša splošna izobrazba ter usposobitev za izbrani poklic, zdaj: cilj pripraviti študenta za več poklicev, ki jih bo opravljal v teku aktivnega življenja. Eksplozija znanja in inovacij zahteva drugačen pedagoški pristop: selekcijo splošnih znanj in specificnih kompetenc ter velik poudarek na usposobitvi za nadaljni lastni študij in iskanje relevantnih, ažurnih informacij - Internet. Študent danes potrebuje vrsto «transverzalnih (mehkih) kompetenc»: kreativno, kritično, lateralno razmišljanje, reševanje problemov, sposobnost komuniciranja in timskega delovanja, računalniška pismenost, aktivno državljanstvo.

14. Evropska strategija: ekon.znanja «Lizbonska strategija » ni dala željenih rezultatov, kriza mnogim za alibi. Europa 2020 - poudarek kvaliteta človeškega kapitala ! Javnofinančno ravnovesje, brezposelnost, rast in stabilnost Evro območja sicer glavne prioritete, a Komisija pripravila nekaj ključnih dokumentov, ki se ukvarjajo z izobraževanjem in poklicnim usposabljanjem za prihodnost. “Future skill supply in Europe Medium-term forecast up to 2020”, 2009 “Europe 2020: A strategy for smart, sustainable and inclusive growth”, 2010. “Rethinking education: investing in skills for better socio-economic outcomes”, 2012 “New skills and jobsin Europe: Pathways towards full employment”, 2012.

15. Naše prednosti in slabosti • Po Globalnem indeksu konkurenčnosti World Economic Foruma, Davos - je naš primerjalni položaj med 142 državami naslednji: Rang: • Delež mladih vpisanih na terciarni studij 4 • Kvaliteta predavanj v matematiki in znanosti 17 • Dostop do Interneta v šolah/fakultetah 25 • Razpoložljivost razisk. in izobrazev.uslug 40 • Kvaliteta poslovnih šol 54 • Kvaliteta izobraževalnega sistema 63 • Izobraževanje osebja 83

16. Izzivi in možne slovenske prioritete - 1 1. Primerjava SI:EU = Inputi nad – rezultatipod povprečjem. 2. Preveriti sprejeto razvojno strategijo v smeri ekonomije znanja – posebej učinkovitost implementacijskih instrumentov; 3. Znanje in kompetence morajo postati osrednja vrednotav družbi – le tako bomo razvili na znanju slonečo mednarodno konkurenčnost; 4. Sistem izobraževanja in poklicnega usposabljanja mora postati učinkovitejsi, modernejši, notranje bolj konkurenčen in mednarodno bolj odprt; 5. Sistem javnega financiranja bi moral nagrajevati kvaliteto in inovativnost ter bolj učinkovito programsko usmerjati ponudbo v funkciji bodocih potreb trga dela;

17. Izzivi in možne slovenske prioritete - 2 6. Z vsemi razpoložljivimi instrumenti (davčne olajšave, donacije iz javnih sredstev, idr.) je treba vzpodbujati partnerstvo med izobraževalno sfero in gospodarstvom; 7. Da bi omogočili čimbolj enakopraven dostop do študija bi morali študenti dobiti vaucher (bon) – s katerim bi na šoli po svojem izboru plačevali stroške študija. Del bona (kredit), bi se beneficiral (odpisal) v odvisnosti od uspešnosti študija. Voucher bi lahko odobravali v kombinaciji s štipendijo – odvisna od socialnega položaja študenta. S tem bi hkrati rešili več problemov: enakost med študenti in visokošolskimi zavodi, zagotovili bi pravo konkurenco med slednjimi ter odpravili zlorabo študentskega statusa in zmanjšali potrebo po študentskem delu.