Hrana in zdrav način prehranjevanja

1. Hrana in zdrav način prehranjevanja Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjsko učenje; prednostne usmeritve: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.

2. šolsko leto 2008/2009 PROJEKTNO DELO - PROJEKTNI DAN A) za evropski oddelek B) za drugi oddelek

3. SKUPNI UVODNI DEL: Predstavitev področja raziskovalnega dela pri posameznih predmetih – pri biologiji, kemiji in fiziki.

4. - KRATKO PREDAVANJE prof. Mojce Tolar Potrebni in nepotrebni aditivi Dodatki živilom

5. Zakaj aditivi? • Približno 80% živil zaužijemo v predelani obliki. • Takšna živila pa je težko proizvesti brez dodatkov in aditivov.

6. Kaj so aditivi? • Aditivi so snovi, ki se dodajajo hrani za: • izboljšanje kakovosti • podaljšanje roka uporabe • izboljšanje organoleptičnih lastnosti • nadomeščanje sestavin • obarvanje • zgoščevanje • okrepitev okusa…

7. Razvrščanje aditivov • Aditivi so razvrščeni v večje skupine po njihovi funkciji v živilu.

8. Barvila • Dodajajo živilom zato: • ker naravne barve ne prenesejo tehnološke obdelave, • da so živila privlačnejša. Označena so s črko E- in številko iz serije 100.

9. Sladila • Dajejo občutek sladkosti, vendar imajo veliko manj kalorij kot sladkor. • Označena so s črko E- in številko iz serije 900.

10. Konzervansi • Dodajajo jih živilom, da bi preprečili rast mikroorganizmov (bakterije, plesni, kvasovke) in s tem kvarjenje hrane. • Označena so s črko E- in številko iz serije 200.

11. Antioksidanti • Preprečujejo oksidacijo • Maščoba ne postane žarka • Sadje ne izgubi barve… • Označena so s črko E- in številko iz serije 300.

12. Emulgatorji • V to skupino sodijo še: • Emulgirne soli • Stabilizatorji • Sredstva za zgostitev • Želirna sredstva • Modificiran škrob • Utrjevalci • Omogočijo mešanje vode in maščob ali nadomeščajo maščobe. • Označena so s črko E- in številko iz serije 400.

13. Ojačevalciokusa • So kemikalije, ki “prevarajo” naše brbončice, da mislimo, da ima živilo izrazitejši ali boljši okus, kot bi ga imelo sicer. • Označena so s črko E- in številko iz serije 600.

14. Ocena ustreznosti A • Aditivi,ki lahko pomenijo tveganje za zdravje B • Nepotrebni aditivi (pobarvana brezalkoholna pijača) C • Potrebni aditivi,ki so potrebni zaradi varnosti živila

15. Za razmislek • Vsak aditiv je testiran posebej. • Ko uživamo različna živila, zaužijemo tudi različne aditive, ki v našem organizmu lahko reagirajo. Kako reagirajo? Kaj nastaja pri teh reakcijah?

16. OSREDNJI DEL: Delitev v tri skupine in izvedba eksperimentalnega dela pri posameznih predmetih. (Tri skupine – po abecedi)

17. BIOLOGIJA UGOTAVLJANJE PRISOTNOSTI ORGANSKIH SPOJIN V RAZLIČNIH žIVILIH S POMOČJO BARVNIH REAKCIJ

18. Pri analizi hrane si lahko pomagamo z različnimi reagenti, ki nam z značilno barvno reakcijo pokažejo prisotnost določenih organskih spojin. Pri vaji smo izvedli teste na prisotnost škroba, sladkorjev, beljakovin in maščob v izbranih živilih.

19. -jajčni beljak - kruh - soja - med - sir -želatina - jedilno olje - krompir - koruza - jabolko - mleko - banana - arašidi - repa Živila:

20. Ugotavljanje škroba Tekoči vzorec - v epruveto daj 2 ml vzorca - dodaj 1 -2 kapljici jodovice – pretresi Trdni vzorec - košček vzorca stri v terilnici - daj na urno steklo - dodaj 1 -2 kapljici jodovice Vijolično modro obarvanje je dokaz prisotnosti škroba.

21. Ugotavljanje reducirajočih sladkorjev ( glukoza, maltoza) Trdni vzorec • stri v terilnici z malo vode - v epruveto daj 2 ml vzorca - dodaj 2 kapalki Benedictove raztopine - v vroči vodni kopeli segrevaj nekaj minut Rumeno zeleno do opečnato obarvanje je dokaz prisotnosti sladkorjev.

22. Ugotavljanje beljakovin Trdni vzorec • predhodno stri v terilnici z malo tople vode • v epruveto daj 1 ml vzorca - dodaj 1 ml NaOH - rahlo pretresi • dodaj 3 kapljice CuSO4. 5 H20 - pretresi Modro vijolično obarvanje je dokaz, da so prisotne beljakovine.

23. Tekoči vzorec v epruveto daj 2ml etanola dodaj 2 ml vzorca - stresaj dodaj 2ml vode pretresi Trdni vzorec vzorec stri v terilnici daj v epruveto dodaj 2 ml etanola dobro pretresi pusti stati nekaj časa odlij bistro tekočino v drugo epruveto dodaj 2 ml vode pretresi Ugotavljanje maščob Nastanek mlečne barve je dokaz prisotnosti maščob.

25. KEMIJA KROMATOGRAFIJA Z BONBONI

26. Potrebuješ: • M&M bonbone ( po enega vsake barve ) • 1% raztopina soli ( 100g soli zmešaj v 1 l vode ) • voda • kapalka • 100 ml čaša • lesena paličica • filter papir • kapilara • aluminij folija • navadnisvinčnik • škarje • ravnilo • 1000 ml čaša

27. Potek dela: 1. Filter papir nareži na priblizno 1 cm široke trakove in z navadnim svinčnikom označi start in fronto. Pod start napiši barvo bonbona.

28. 2. Naredi raztopine barv vsakega bonbona. Iz aluminij folije izreži priblizno 3x3 cm velike kvadrate. Na vsak kvadrat folije kapni eno kapljico vode. Vanjo postavi bonbon za 1 minuto.

29. 3. Barvo posameznega bonbona nanesemo na filter papir s pomočjo kapilare. Za vsak bonbon uporabi svojo kapilaro! Kapljico kapni na filter papir in počakaj, da se posuši. Postopek ponovi vsaj se 3x.

30. FIZIKA MERJENJE KALORIČNE VREDNOSTI HRANE

31. TEORETIČNI UVOD:Z merjenjem toplote, ki se sprosti ob sežigu hrane ali kuriva lahko izmerimo hranilno oz. kurilno vrednost snovi. Sežgali bomo različne oreščke in s sproščeno toploto greli vodo v epruveti. Tako bomo lahko ocenili, koliko toplote se je sprostilo ob sežigu.

32. POTEK : • V epruveto nalijemo 20 g vode, maso vpišemo v tabelo. • V epruveto postavimo termometer in epruveto zapremo. • Izmerimo temperaturo vode v epruveti in maso oreščka.

33. Orešček pritrdimo na držalo in ga postavimo pod epruveto. • Prižgemo orešček in počakamo da zgori. • Izmerimo končno temperaturo in maso ostanka ter rezultata vpišemo v tabelo.

34. Prejeta toplota – segrevanje masa vode Začetna temperatura vode Končna temperatura vode Začetna masa Končna masa – ostanek Razlika mas Sežigna toplota- kalorična vrednost

35. Kalorična vrednost Kalorična vrednost Kalorična vrednost Vrednost iz tabel Razmerje Primerjava sproščene toplote s spremembo potencialno energijo človeka: • Kako visoko se lahko dvigne človek z maso 60 kg, da potroši energijo, ki jo je pridobil z zaužitjem enega arašida?

36. ZAKLJUČNI PLENARNI DEL: Predstavniki posameznih skupin so predstavili rezultate raziskovalnega dela.

37. DISKUSIJA: • dijake je presenetila predvsem visoka energijska vrednost posameznih oreščkov ( koliko časa gorijo) ter • prisotnost različnih, tudi zdravju škodljivih aditivov v živilih

38. REŠEVANJE EVALVACIJSKEGA VPRAŠALNIKA: 1. Ali je bila tema projektnega dne ustrezno izbrana? 2. Ali si se naučil kaj novega? Te je kaj presenetilo? 3. Ali si kdaj razmišljal o hrani in prehranjevanju na podoben način? 4. Kaj ti je bilo pri projektnem delu všeč? • Biologija • Kemija • Fizika 5. Kaj ti na projektnem dnevu ni bilo všeč? • Biologija • Kemija • Fizika 6. Tvoji predlogi za izboljšanje.

39. BIOLOGIJA KEMIJA FIZIKA

41. REFLEKSIJA 1.Odziv dijakov - kako so sprejeli tak način dela? - Bili so navdušeni. 2. Empirična evalvacija – glavne ugotovitve: • Presenečeni so bili nad količino energije v oreščkih, nad enostavnostjo eksperimentov za določanje posameznih sestavin živil ( beljakovine, OH,.. ) in nad količino aditivov v nekaterih živilih. 3.Kaj nam je posebej uspelo? - Eksperimentalno delo v majhnih skupinah.

42. 4. Učinki pri dijakih? • Da bodo brali deklaracije na embalaži. 5. Potencial oz. prednosti takšnega načinu dela? • Dijaki se na podlagi eksperimentov seznanijo s hrano z različnih vidikov. 6. Ovire? • Urnik, nepripravljenost nekaterih za sodelovanje. 7. Načrti v prihodnje? - Projektni dan bomo še ponovili naslednje šolsko leto.