Kazensko procesno pravo – SKRAJŠANI POSTOPEK , POSTOPEK ZOPER MLADOLETNIKE in POSEBNI POSTOPKI

1. Kazensko procesno pravo – SKRAJŠANI POSTOPEK, POSTOPEK ZOPER MLADOLETNIKE in POSEBNI POSTOPKI doc. dr. Liljana SELINŠEK Predavanje, 01.6.2008 / predavanje se bo izjemoma pričelo ob 8.15 uri! Prezentacija ni učno gradivo, ampak pripomoček za ponavljanje!

2. SKRAJŠANI POSTOPEK • Vrsta kaznivih dejanj: kazniva dejanja, za katera je predpisana denarna kazen ali zapor do treh let (razen kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime, ki so storjena preko sredstev javnega obveščanja) • Stvarna pristojnost: OKRAJNO SODIŠČE •  Obtožni akt: OBTOŽNI PREDLOG •  Pričetek: z odredbo o vročitvi obtožnega predloga obdolžencu • Temeljne značilnosti oziroma posebnosti skrajšanega postopka v primerjavi z rednim postopkom: • ni zbornega (porotnega) sojenja, ampak odloča sodnik posameznik; • ni preiskave, lahko se opravijo je posamezna preiskovalna dejanja; • ni ugovornega postopka zoper obtožni akt; • možnost zaključka postopka s sodbo s kaznovalnim nalogom; • možnost poravnalnega naroka, če gre za kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja na zasebno tožbo in možnost poravnave; • krajši procesni roki; • ohlapnejši pogoji za sojenje v odsotnosti (pri sojenju v odsotnosti ni potrebno, da bi bil navzoč zagovornik obdolženca); • bolj omejena možnost odrejanja pripora in krajši čas njegovega trajanja.

3. Nekaj podrobnosti: • PREDOBRAVNAVNI PORAVNALNI NAROK: preden je razpisana glavna obravnava za kaznivo dejanje, ki se preganja NA ZASEBNO TOŽBO, lahko sodnik povabi zasebnega tožilca in obdolženca, naj prideta določenega dne sama na sodišče, da se vnaprej razjasni stvar, če misli, da je to smotrno za hitrejši konec postopka. Če pravilno vabljeni zasebni tožilec na ta narok ne pride, se šteje, da je umaknil zasebno tožbo. Če se stranki na tem naroku ne poravnata oziroma ne pride do umika zasebne tožbe, sodnik razpiše glavno obravnavo. • KAZNOVALNI NALOG: za kazniva dejanja iz pristojnosti okrajnega sodišča sme državni tožilec ob vložitvi obtožnega predloga predlagati, da sodišče izda kaznovalni nalog, s katerim obdolžencu izreče predlagano kazensko sankcijo ali ukrep, ne da bi opravilo glavno obravnavo. Državni tožilec sme predlagati izrek naslednjih kazenskih sankcij in ukrepov:- 1. denarno kazen, prepoved vožnje motornega vozila, pogojno obsodbo z določeno denarno kaznijo ali določeno kaznijo zapora do šestih mesecev ali sodni opomin; ter - 2. odvzem predmetov in odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem. Če sodnik meni, da vsebina dokazov, ki so predlagani v obtožnem predlogu, ne daje zadostne podlage za izdajo kaznovalnega naloga, ali če se ne strinja s sankcijo, ki jo je predlagal državni tožilec, razpiše glavno obravnavo. V takem primeru se obdolžencu vroči le prepis obtožnega predloga brez predloga za izdajo kaznovalnega naloga. Če se s predlogom državnega tožilca strinja, sodnik s sodbo izda kaznovalni nalog. V kaznovalnem nalogu sodnik navede, da se predlogu državnega tožilca ugodi in se obdolžencu, katerega osebni podatki morajo biti navedeni, izreka kazenska sankcija ali ukrep iz predloga. Izrek sodbe o izdaji kaznovalnega naloga obsega potrebne podatke iz prvega in drugega odstavka 359. člena ZKP. V obrazložitvi sodbe se navedejo le dokazi iz obtožnega predloga, katerih vsebina opravičuje izdajo kaznovalnega naloga.Kaznovalni nalog mora vsebovati tudi pouk obdolžencu o pravici do ugovora, s posebnim opozorilom, in da bo po izteku roka za ugovor, če ta ne bo vložen, kaznovalni nalog postal pravnomočen in da bo izrečena kazenska sankcija oziroma ukrep izvršen. Če se obdolženec ne strinja z vročenim kaznovalnim nalogom, lahko v 8 dneh vloži UGOVOR, na podlagi katerega se izvede glavna obravnava v skladu z določbami o skrajšanem postopku pred okrajnim sodiščem.

4. ODREDITEV PRIPORA V SKRAJŠANEM POSTOPKU: le izjemoma pogoji: • utemeljen sum, da je obdolženi storil očitano mu kaznivo dejanje; • priporni razlog begosumnosti (ne glede na kaznivo dejanje!) oziroma koluzijske ali iteracijske nevarnosti (le, če gre za kaznivo dejanje zoper javni red in mir, zoper spolno nedotakljivost ali za kaznivo dejanje s prvinami nasilja, za katero se lahko izreče zapor dveh let, ali če gre za druga kazniva dejanja, za katera se lahko izreče kazen zapora treh let.) • maksimalno možno trajanje pripora pred vložitvijo obtožnega predloga: 15 DNI.  • maksimalno možno trajanje pripora po vložitvi obtožnega predloga: dve leti.

5. KAZENSKI POSTOPEK ZOPER MLADOLETNIKE • razlogi za uvedbo posebnega načina obravnavanja mladoletnih storilcev kaznivih dejanj: • težnja po humanem odnosu do mladoletnikov zaradi upoštevanja njihovih razvojnih posebnosti; • spoznanja različnih znanosti (kriminologije, psihologije, medicine in biologije); • težnja po preprečevanju porasta kriminalitete zaradi neučinkovitega in neprimernega obravnavanja mladoletnih storilcev kaznivih dejanj; • spoznanje, da bi lahko redni kazenski postopek škodljivo vplival na mladoletnikov nadaljnji razvoj. • Postopek zoper mladoletnike pride v poštev za osebe, ki so storile kaznivo dejanje v starosti od 14. do 18. leta, pa ob uvedbi postopka še niso stare 21 let. • Stvarna pristojnost za odločanje: na prvi stopnji v mladoletniškem postopku odloča SENAT ZA MLADOLETNIKE, ki deluje v okviru okrožnega sodišča. Senat sestavljajo poklicni sodnik za mladoletnike ter dva sodnika porotnika, ki se volita izmed oseb, ki imajo izkušnje z vzgojo mladoletnika. • Formalna obramba: formalno obrambo mladoletnika lahko opravlja le zagovornik, ki mora biti odvetnik. Mladoletnik sme imeti zagovornika od začetka pripravljalnega postopka dalje (fakultativna obramba); MORA pa imeti zagovornika od začetka pripravljalnega postopka dalje, če teče zoper njega postopek za kaznivo dejanje, za katero je predpisana kazen zapora nad tri leta; pa tudi za vsa ostala kazniva dejanja, če sodnik za mladoletnike oceni, da mladoletnik potrebuje zagovornika (obligatorna obramba). Če si v teh primerih zagovornika ne vzame mladoletnik sam ali mu ga ne najamejo zakoniti zastopniki ali sorodniki, mu ga postavi sodišče po uradni dolžnosti.

6. V mladoletniškem kazenskem postopku so poudarjeni inkvizitorni elementi, kar je posledica tega, da je cilj postopka drugačen od cilja postopka zoper polnoletne - pri mladoletnikih je cilj zlasti spoznavanje mladoletnikove osebnosti ter vpliv na njegovo vzgojo, prevzgojo in pravilen razvoj! • Bistvene posebnosti mladoletniškega kazenskega postopka v primerjavi z rednim kazenskim postopkom so zlasti naslednje: • državni tožilec je edini upravičeni tožilec (+ široko oportunitetno načelo!); • pri uporabi procesnih institutov je potrebno upoštevanje mladoletnikove duševne razvitosti in duševnih lastnosti, da ne bi kazenski postopek škodljivo vplival na njegov razvoj; • pravilo je ločenost postopka zoper polnoletne in mladoletnike, čeprav so dejanje zagrešili kot sostorilci; • aktivno sodelovanje organa socialnega varstva; • načelo tajnosti; • elastičen in neformalen postopek z izraženo zahtevo po ekspeditivnosti; • krajevno pristojno je sodišče mladoletnikovega stalnega oziroma začasnega prebivališča (forum domicilii); • pripor je sredstvo ultimaratio! Mladoletniki ga morajo prestajati ločeno od polnoletnih.

7. Težišče zbiranja dokazov v kazenskem postopku zoper mladoletnika predstavlja t.i. »pripravljalni postopek«, v katerem sodnik za mladoletnike ugotavlja okoliščine, ki so pomembne za presojo kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti; pa tudi okoliščine, ki so mladoletnika privedle do storitve kaznivega dejanja, da bo lahko sankcija prilagojena odpravi takšnih okoliščin. Samo odločanje pa se v mladoletniškem postopku lahko izvede bodisi na seji senata, bodisi na glavni obravnavi. • SEJA SENATA ZA MLADOLETNIKE bistvene značilnosti v primerjavi z glavno obravnavo: • tajnost (seja senata je tajna; načeloma je prepovedana tudi objava poteka postopka in odločbe proti mladoletniku); • posredna presoja dokazov (senat odloča na podlagi podatkov, ki so bili pridobljeni v t.i. pripravljalnem postopku. Senat sicer lahko opravi razgovor z mladoletnikom in njegovimi starši, ni pa to nujno); • omejena kontradiktornost (o seji senata se obvestijo (na pa tudi povabijo!) državni tožilec, zagovornik in predstavnik organa socialnega varstva, po potrebi pa tudi mladoletnik in njegovi starši. Te osebe se seje lahko udeležijo in opozorijo na nepravilnosti in pomanjkljivosti ter predlagajo določeno sankcijo. Seja pa se lahko opravi tudi v njihovi odsotnosti in s tem niso kršene nobene določbe ZKP). • GLAVNA OBRAVNAVA Zakon ne predpisuje meril, kdaj naj se razpiše seja in kdaj obravnava; določa pa , da se smejo kazni in zavodski vzgojni ukrepi izreči mladoletniku samo po opravljeni glavni obravnavi (ostali ukrepi se mu lahko izrečejo tudi na seji senata). Zaradi odsotnosti zakonskih meril je praksa postavila določena pravila, kdaj je potrebno v mladoletniškem kazenskem postopku razpisati glavno obravnavo: • če državni tožilec predlaga, da se mladoletniku izreče kazen ali zavodski vzgojni ukrep; • če državni tožilec predlaga izrek vzgojnega ukrepa, ki ga ne konkretizitra, sodnik za mladoletnike pa oceni, da je v konkretnem primeru primeren izrek zavodskega ukrepa; • če sodnik za mladoletnike meni, da je v konkretni zadevi potrebno rezultate pripravljalnega postopka dopolniti ali preveriti v kontradiktornem postopku z neposredno oceno dokazov in navzočnostjo mladoletnika; • če se med sejo senata ugotovi, da obstajajo dvomi glede dejstev, ugotovljenih v pripravljalnem postopku.

8. MOŽNE ODLOČITVE SENATA ZA MLADOLETNIKE: • s sklepom ustavi postopek (če so podani razlogi, zaradi katerih sodišče v rednem postopku izda zavrnilno sodbo ali oprostilno sodbo ali če senat za mladoletnike spozna, da mladoletniku ni smotrno izreči ne kazni, ne vzgojnega ukrepa); • s sklepom izreče mladoletniku vzgojni ukrep (ta sklep nima krivdoreka, ampak vsebuje le izrek vzgojnega ukrepa ter v obrazložitvi dejanje in okoliščine, ki so do tega izreka privedle); • s sodbo izreče mladoletniku kazen (enaka sodba kot v rednem postopku obsodilna sodba).

9. POSEBNI POSTOPKI • ZKP uzakonja naslednje posebne (oziroma dodatne, dopolnilne, akcesorne) postopke: • postopek za uporabo varnostnih ukrepov, za odvzem premoženjske koristi, podkupnin ter denarja ali premoženja nezakonitega izvora in za preklic pogojne obsodbe; • postopek za odločbo o izbrisu obsodbe in o prenehanju varnostnih ukrepov in pravnih posledic obsodbe; • postopki mednarodne pravne pomoči; • pozor: le za zadeve, ki jih ne ureja Zakon o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami EU • postopek za povrnitev škode, rehabilitacijo in uveljavitev drugih pravic oseb, ki so bile neupravičeno obsojene ali jim je bila neutemeljeno odvzeta prostost; Splošne pravice oseb, ki so bile neupravičeno obsojene ali jim je bila neutemeljeno odvzeta prostost v kazenskem postopku: • pravica do povrnitve premoženjske in nepremoženjske škode; • pravica do javne objave sporočila o novi odločbi oziroma o neutemeljenem odvzemu prostosti; • izbris neupravičene obsodbe iz kazenske evidence; • pravica do priznanja delovne oziroma zavarovalne dobe. • postopek za izdajo tiralice in razglasa.