260 likes | 472 Views
Različne politike EU. Delovanje skupnega trga Skupna kmetijska politika Regionalna politika. Pristojnosti EU. Delitev : ekskluzivna, deljena in nacionalna pristojnost Načelo subsidiarnosti Temelji : enoten trg, skupna varnostna in zunanja politika, sodelovanje v notranji politiki
E N D
Različne politike EU Delovanje skupnega trga Skupna kmetijska politika Regionalna politika
Pristojnosti EU • Delitev: ekskluzivna, deljena in nacionalna pristojnost • Načelo subsidiarnosti • Temelji: enoten trg, skupna varnostna in zunanja politika, sodelovanje v notranji politiki • Fiskalni federalizem - različnost in informacijska prednost-decentralizacija - ekonomija obsega- centralizacija - posredni učinki - centralizacija - demokratična kontrola- decentralizacija - pravna konkurenčnost – decentralizacija . Učinkovitost – verjetnost sprejema odločitve, število članic oz. koalicij Distribucija moči – delež glasov Legitimnost – združenje državljanov, združenje držav
Fiskalni federalizem in alokacija odločanja • Različnost prioritet pri odločanju o javni dobrini MV2 B MC A MV1 D2 Davg D1 QD1 Qavg QD2
Delovanje skupnega trga na cene in količine – pogled potrošnika Sh Dh x Uvozna funkcija Cena H Pd E F G Pu Pw C B D M1 M2 Količina
Delovanje skupnega trga na cene in količine – pogled producenta Cena izvozna funkcija Sh Dh x Pw Pu H Pd E G F C B D M1 M2 Količina
Alokacijski učinki ekonomske integracije • Podjetja dobijo velik “domači” trg in konkurenco na domačem, manj in večja podjetja, ekonomija obsega, združevanja in prevzemi znotraj članic ali prek meja, 10000 letno • Socialne posledice zapiranja neučinkovitih podjetij ali državna pomoč, ki preprečuje reorganizacijo, • Restrukturiranje, združevanje, monopoliziranost (politika konkurence) Mark-up BE krivulja (break even) Mm Md MC COMP krivulja 1 2 n število podjetij
Učinki integracije faktorskih storitev • Gospodarska rast (povečanje kapitala, ljudi, znanja), • srednjeročnost– povečanje kapitala na enoto dela, stopnja investiranja, priliv kapitala • dolgoročnost - tehnološki razvoj • Integracija boljša alokacija učinkovitost investicijske možnosti več investicij večji produkt (Španija, Irska, Grčija) • Mobilnost kapitala, kapitalski trgi do 1986; Mobilnost dela, migracije • Rast v Evropi BDP BDP/cap BDP/uro 1890-1913 2.6 1.7 1.6 1913-1950 1.4 1.0 1.9 1950-1973 4.6 3.8 4.7 1973-1992 2.0 1.7 2.7 1890-1992 2.5 1.9 2.6
Viri sodobne gospodarske rasti Gospodarska rast – sodobnost, razlike v razvitosti, GDP/capita Zgodovina – maltuzijanski pogled, prebivalstvo raste do meja resursev - zemlje; konstantni dohodki v znanih civilizacijah; izjemi Kitajska 950-1250 in Evropa (1500-1800) Moderna gospodarska rast 1800- ni omejena s količino zemlje, Je gospodarska rast neomejena? tehnološki napredek, totalna faktorska produktivnost Simon Kuznetz, Robert Sollow, RES (1957), Edward Prescott, IER (1998)
Metoda totalne produktivnosti Cobb-Douglasova produkcijska funkcija Q = A Ka Lb ert lnQ = lnA + a*lnK + b*lnL + r*t Q = A KaL(1-a) konstantni donosi dQ/dt = dA/dt + a*dK/dt +(1-a)*dL/dt rQ = rA + a*rK + (1-a) * rL rA = rQ – a*rK – (1-a) * rL
Empirične ocene Denison za ZDA 1929-1982 (ocenjeni deleži) POVEČANJE INPUTOV 51 Dodano delo 34 Dodan kapital 17 PRODUKTIVNOST (rezidual) 55 Izobrazba 13 Tehnični napredek 26 Izboljšana alokacija 8 Ekonomija obsega 8 Burda&Wyplozs za 1913-1987 (dekompozicija stopenj rasti GDP) F G Japan NL UK USA GDP 2.6 2.8 4.7 3.0 1.9 3.0 Inputi 1.1 1.4 3.0 2.0 1.2 2.0 Ostanek 1.5 1.4 1.7 1.0 0.7 1.0
Ali podjetniki dobičke res uporabijo za razvoj in nova delovna mesta?
Delež odliva prek računa dohodkov v primanjkljaju na tekočem računu
Osnove regionalne politike • Komparativne prednosti in specializacija, Heckscher-Ohlinova teorija delo in kapital • Mobilnost proizvodnih faktorjev • Koncentracija, disperzija geografska distribucije aktivnost • Kmetijska politika 1970 - 90% sredstev 2006- 52% sredstev • Regionalna politika 1970 – 0% sredstev 2006 – 35% sredstev • Vstop Irske (1973) Evropski Sklad za regionalni razvoj (ERDF) • Španija, Grčija, Portugalska(1986) – kohezijski sklad • Instrumenti (pet skladov) štirje strukturni skladi: ERDF, Evropski socialni sklad (ESF), sklad za ribištvo, sklad za razvoj podeželja, • Prioritete: 1 (70% sredstev) - za razvoj infrastrukture v regije pod 75%EU 2(10% sredstev) - projekti za nadomestno zaposlitev v regijah 3(10% sredstev) – politika modernizacije zaposlovanja Načelo dodajanja sredstev in izpolnitev kriterijev
Relativna razvitost članic EU Regije Jedro Sredina Periferija Delež ozemlja 14.0 21.1 64.9 Delež prebivalstva 33.2 25.5 41.3 Delež BDP 47.2 31.7 21.1 Brezposelnost (EU=100) 74.0 101 121 Brezposelnost mladih (EU=100) 60.5 95.3 134 Delež prebivalcev z nadpovprečnim dohodkom 88.8 70.3 18.1
Vplačila v in prejemki iz EU v mrd. Sit vplačilaprejemki razlika 200440.643.83.2 200568.472.54.1 2006 69.0 83.5 14.5 VPLAČILA trad.lastna deležDDV delež britanski sredstva DDV iz BDP rabat 20043.06.027.83.9 20056.710.545.65.5 2006 8.5 11.4 43.5 5.6 PREJEMKI predpristopna CAP strukturna kohezijska pavšalna ostalo pomoč politika politika povračila 200410.65.50027.00.7 200511.326.78.61.821.82.2 2006 6.2 32.6 20.5 5.0 13.4 5.8
Kmetijska politika EU 50 % proračuna EU, neučinkovitost, predmet sporov Cilji: 1962: zadrževanje visoke in stabilne ravni cen in dohodkov kmetov, 50-100% nad svetovnimi z zagotovljenim odkupom in variabilnimi prelevmani; Učinki: Povpraševanje; zadovoljstvo: dvig realnih dohodkov, spomini na pomanjkanje, povezanost s kmetijstvom; potrošniki plačajo več, zaredi višjega deleža hrane v izdatkih to občutijo predvsem revnejši sloji; Ponudba; podpora gre predvsem velikim kmetijam, tehnološki napredek in povečanje proizvodnje, viški hrane, ki jih kupuje EU, manj uvoznih dajatev, večanje stroškov, kopičenje zalog; proračunski problemi, dumping in učinki na svetovne cene, industrializacija kmetijstva: onesnaževanje, učinki na blaginjo živali; Reforme (kontrola ponudbe) - 1986 proizvodne kvote za posamezne proizvode, • 1992 MacSharry-eve reforme; znižanje cen, odprava odkupa, subvencije za zmanjšanje površin • 1994 WTO urugvajska runda, 5 odstotkov uvoza • Agenda 2000, zgornja meja proračunskih sredstev za subvencije • 2003 , širitev EU, Doha runda, multifunkcionalnost
Kmetijska politika EU (nadaljevanje) D S D A B S S Cena S Pd Pdw Pdw uvoz Pw uvoz odkup količina količina
Kmetijske subvencije Velikost subvencija število kmetij % kmetij % plačil v ha na kmetijo 0-1.25 €405 2397630 53.76% 4.3% 1.25-2 €1593 380800 8.54% 2.7% 2-5 €3296 726730 16.30% 10.7% 5-10 €7182 409080 9.17% 13.0% 10-20 €13989 303500 6.81% 19.0% 20-50 € 30098 184100 4.13% 24.8% 50-100 € 67095 41700 0.94% 12.5% 100-200 €133689 10720 0.24% 6.4% 200-300 €241157 2130 0.05% 2.3% 300-500 €376534 1270 0.03% 2.1% Nad 500 €768333 610 0.01% 2.1%