Pogoji napotovanja delavcev v tujino Goran Lukič Zveza svobodnih sindikatov Slovenije

1. Pogoji napotovanja delavcev v tujinoGoran LukičZveza svobodnih sindikatov Slovenije Operacijo oz. Projekt Pro za Sto delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov, 1. razvojne prioritete:Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti 1.4. prednostne usmeritve »Pospeševanje razvoja novih zaposlitvenih možnosti Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013 .«

2. Projekt PRO ZA STO (PROmocija ZdravjA in čezmejno opravljanje STOritev) NAPOTENI DELAVCI – kakšni so pogoji napotitve • Napoteni delavec je tisti delavec, ki za omejen čas opravlja delo na območju države članice EU, ki pa ni država, v kateri običajno dela. • Za napotitev v druge članice EU iz Slovenije potrebuje delavec A1 obrazec, ki ga izda Zavod za zdravstveno zavarovanje, če so izpolnjeni naslednji pogoji: • Da ste bili zavarovani najmanj en mesec pred napotitvijo na delo, • Da obstaja pogodba o zaposlitvi za opravljanje dela v tujini oziroma aneks k obstoječi pogodbi o zaposlitvi, skladno s 210. členom ZDR-1, • Da gre za plačano zaposlitev, • Da za delovno razmerje obstaja celotno obdobje napotitve na delo v tujino, • Da skupno obdobje trajanja napotitve, z vsemi podaljševanji, ne sme preseči dobe 5 let, • Da gre za napotitev v drugo državo članico, • Da ne gre za zamenjavo druge že napotene osebe, ki ji je potekla napotitev, • Če ste tujec, ki je zaposlen pri slovenskem delodajalcu in imate dovoljenje za začasno prebivanje boste poleg A1 obrazca potrebovali tudi vizum države gostiteljice. • Če imate stalno bivanje v Sloveniji pa vizuma v večini držav ne boste sploh potrebovali, v Nemčiji boste tako lahko delali največ tri meseca na leto, za več pa boste potrebovali vizum

3. Projekt PRO ZA STO (PROmocija ZdravjA in čezmejno opravljanje STOritev) NAPOTENI DELAVCI – kakšne so pravice? • Položaj delavcev, ki so napoteni v Slovenijo v okviru opravljanja storitev, določa 210. člen ZDR-1. • Položaj in pravice delavcev, ki se jih napotuje iz Slovenije predvsem v države Zahodne Evrope, morajo biti v skladu z minimalnimi pravicami in pogoji dela, kot določa DIREKTIVA 96/71/ES O NAPOTITVI DELAVCEV NA DELO V OKVIRU OPRAVLJANJA STORITEV. • V času napotitve delavca na delo v tujino mora delodajalec spoštovati osnovne pravice delavcev, ki veljajo v državi gostiteljici: • Minimalno postavko, tudi za nadurno delo (vaša plača ne sme biti nižja od minimalne plače), • Maksimalni delovni čas in minimalni čas počitka (delati ne smete več ur, kot je določeno v nacionalnih pravilih), • Minimalni plačani letni dopust (upravičeni ste do dopusta), • Zdravje varnost in higiena pri delu, • Posebne pogoje pri zaposlovanju in delu nosečnic ali žensk, ki so pred kratkim rodile ter mladih in prepoved dela otrok, • Pogoje za posredovanje dela delavcev, zlasti kadar gre za delavce, ki jih zagotovijo agencije za začasno delo, • Enako obravnavanje moških in žensk in druge določbe o nediskriminiranju.

4. POMEMBNO: Navodila ZZZS za izvajanje napotitve v različne države

5. POMEMBNO: A1 OBRAZEC

6. POMEMBNO: Vprašalnik za delodajalce

7. Projekt PRO ZA STO (PROmocija ZdravjA in čezmejno opravljanje STOritev) Primer: opravljanje storitev v Nemčiji Napoteni delavci morajo imeti pri sebi dokazilo za socialno zavarovanje iz Slovenije: ustrezno potrdilo E101 oziroma potrdilo A1, ki ga izda Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Za napotene delavce veljajo v Nemčiji enaki pravni predpisi, kot veljajo za domače. To velja zlasti za delovni čas, dopust in predpise v zvezi z varstvom pri delu. Slovenski delodajalec, ki napotuje delavce, mora zagotoviti plačo napotenega delavca v višini plače nemškega delavca ter spoštovati delovni čas, vključno z odmori in počitki. Državljani EU lahko v Nemčiji bivajo do treh mesecev brez dovoljenja. Vedno pa je treba imeti s seboj osebni dokument s fotografijo. Državljani tretjih držav, ki so napoteni v Nemčijo, pa morajo prijaviti bivanje pri nemškem veleposlaništvu. Nemčija ima sklad za plačilo nadomestil za letni dopust gradbenih delavcev (ULAK ali SOKA-BAU). Poleg plače mora delodajalec delavcem odvajati prispevke v nemški sklad za regres in izravnavo plače za področje gradbeništva. Na podlagi zahtevka delavci prejmejo nakazila od skladov. Na telefonski številki 0049 611 707-4052 se dobijo informacije o nakazilih skladov v B/H/S jeziku in na telefonski številki 0049 611 707-4052 v slovenščini ali na internetni povezavi: http://www.soka-bau.de/soka-bau_2011/desktop/de/SOKA-BAU/Aktuelles/

8. Projekt PRO ZA STO (PROmocija ZdravjA in čezmejno opravljanje STOritev) Primer: plačilo v Nemčiji: gradbeništvo Najnižje plače: Enostavna, nekvalificirana dela: Strokovna dela oz. kvalificirane dejavnosti po Uredbi (obrtniki /strojniki / vozniki motornih vozil) Dodatno: vsak delodajalec mora vplačevati prispevke v SOKA BAU. Iz te se delavcem izplačuje 30 dni letnega dopusta ali nadomestilo za letni dopust ali t. i. odškodnina za neizrabljene dneve letnega dopusta, ki jo delavec lahko zahteva. Skupno vplačilo regresa v SOKA-BAU je 14,25 % na obračunano bruto plačo, od česar je 11,4 % za nadomestilo plače za dopust in 2,85 % dodatno plačilo za dopust. Izplačilo sredstev za neizrabljen dopust je možno zahtevati po treh mesecih po zapustitvi Nemčije, odškodnino za neizrabljen dopust pa do konca leta po letu v katerem je pravica za dopust nastala. Za vsakih 12 dni dela ima delavec pravico do 1 dneva dopusta.

9. Projekt PRO ZA STO (PROmocija ZdravjA in čezmejno opravljanje STOritev) Primer: opravljanje storitev v Avstriji Slovenski delodajalec mora napotenim delavcem v Avstriji izplačati plače, kot so določene po tarifah za podobna dela v Avstriji. Predvsem mora biti višina pogodbenega zneska ustrezna, da zagotavlja plačila delavcev v višini plač kot jih imajo avstrijski delavci. Delodajalec mora delavcem zagotavljati odmore in počitke v skladu z avstrijsko delovno pravno zakonodajo ter spoštovani predpise iz varstva in zdravja pri delu. V Avstriji je v sektorju gradbeništva potrebno prijaviti delavce v sklad za gradbene delavce (BUAK). V ta sklad mora vplačevati vsako podjetje, ki v Avstriji opravlja dela na področju gradbeništva (do 30 EUR na dan za enega delavca). Namen sklada je izplačilo nadomestila plače za letni dopust teh delavcev. Na podlagi zahtevka pa ti delavci po določenem času prejmejo nakazila od sklada BUAK. prav tako pa delavec lahko zahteva izplačilo sredstev za neizrabljene dneve dopusta, in sicer šest mesecev po odhodu iz Avstrije. (http://www.buak.at/servlet/ContentServer?pagename=BUAK/Page/Index&n=BUAK_8 ). Informacije v B/H/S jeziku dobite na telefonski številki 0043 579 579 5000.

10. HVALA ZA VAŠO POZORNOST!Goran Lukičgoran.lukic@sindikat-zsss.si Operacijo oz. Projekt Pro za Sto delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov, 1. razvojne prioritete:Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti 1.4. prednostne usmeritve »Pospeševanje razvoja novih zaposlitvenih možnosti Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013 .«