120 likes | 347 Views
TEHNIKA MREŽNEGA PLANIRANJA. Osnovni pojmi Prednosti in slabosti Faze dela pri mrežnem planiranju Vrste mrežnih diagramov. Mrežno planiranje. Je najbolj razširjeno orodje za taktično planiranje in operativno vodenje projektov
E N D
TEHNIKA MREŽNEGA PLANIRANJA • Osnovni pojmi • Prednosti in slabosti • Faze dela pri mrežnem planiranju • Vrste mrežnih diagramov
Mrežno planiranje • Je najbolj razširjeno orodje za taktično planiranje in operativno vodenje projektov • Po teoriji grafov je mrežni diagram končni in usmerjeni graf • Mrežni diagram v grafični obliki predstavlja zaporedje in medsebojno odvisnost opravil, nalog in dogodkov, ki so potrebni za realizacijo projekta.
Preglednost in nazornnost grafičnega prikaza povezanosti in odvisnosti nalog Ugotavljanje kritične poti omogoča rangiranje opravil Ozka grla se lahko ugotavlja vnaprej Zahteva skupinsko delo v okviru teamov Omogoča izdelavo različnih variant in izbiro optimalne Glavne značilnosti mrežnega planiranja
Analiza strukture projekta(rezultat so prikazane dejavnosti, njihovo zaporedje in odvisnost med njimi) Analiza časov(določitev časa trajanja posameznih nalog, ugotovitev trajanja celotnega projekta) Analiza stroškov(določitev stroškov posameznih dejavnosti in celotnega projekta) Optimizacija virov (uskladitev časovnega poteka dejavnosti z viri) Faze dela pri mrežnem planiranju
Osnovni metodi mrežnega planiranja • CPM (Critical Path Method) - metoda kritične poti (razvita 1957 za planiranje generalnih remontov v industirji) • PERT (Program Evaluation and Review Techique) - tehnika ocene in kontorle projekta (razvita 1958 za koordinacijo del pri projektu rakete POLARIS)
Vrste mrežnih diagramov • DETERMINISTIČNI vključne so samo take naloge za katere je 100% gotovost, da se bodo izvedle. • STOHASTIČNE ni nujno da se bodo vse planirane naloge v resnici izvedle (raziskovalni projekti).
Način grafičnega prikaza determinističnih diagramov • NALOGA (TASK) - pravokotnik • POVEZAVE MED NALOGAMI - puščica • Vsaka naloga je grafično predstavljena kot pravokotnik, ki vsebuje zaporedno številko naloge, naziv naloge, trajanje, predvideni začetek, predvideni konec, nosilca oziroma vire. povezava NALOGA 1 NALOGA 2
Vrste povezav med dejavnostmi • Konec na začetek • Finish to Start FS • Začetek na začetek • Start to StrartSS • Konec na konec • Finish to Finsh FF
Povezava dejavnosti FSKonec na Začetek • To je najpogostejša oblika povezave: neka dejavnost se začne lahko šele, ko je končana predhodna dejavnost. F S 1 2 Konec 1 Začetek 2
Povezava dejavnosti SS Začetek na Začetek Ta povezava pomeni, da se neka dejavnost začne lahko takrat, ko se začne neka druga dejavnost, torej istočasen začetek in vzporeden potek naloge. Lahko pa se končajo ob različnih rokih. Začetek 3 3 S S 1 2 Začetek 2
Povezava dejavnosti FF Konec na Konec • Ta povezava pomeni, da se morajo vzporedne dejavnosti končati ob istem času ne glede na zečetek. Tak primer je v praksi redekjši. 3 F Konec F 2 Konec