Skenirani podatki

1. Skenirani podatki David Dolinar Sosvet za statistiko cen, Ljubljana, 27. maj 2014

2. Kaj so skenirani podatki? Termin »skenirani podatki« se uporablja za podatke, pridobljene iz »elektronskega prodajnega mesta; EPM« (ang. electronicpointofsale; EPOS). • Skenirani podatki v očeh KUPCA • Skeniranipodatki v očeh TRGOVCA • Skeniranipodatki v očeh STATISTIKE

3. Skenirani podatki v očeh TRGOVCA

4. Katere informacije zbirajo trgovci s skeniranimi podatki? …VEDO SAMO TRGOVCI… Države, ki že uporabljajo skenirane podatke za izračune CPI/HICŽP/PKM, od trgovcev prejemajo podatke o: • prodanih količinah (navadno agregirano na tedenski promet po posameznem izdelku), • povprečni ceni izdelka (povp. tedenska cena oz. tedenski promet po posameznem izdelku), • podroben opis izdelka (ime izdelka, blagovna znamka, količina), • EANkodo izdelka in • trgovčevo interno oznako izdelka.

5. Kaj trgovci pridobijo s sodelovanjem? …odgovor na prvo žogo… …nič oz. dodatno breme… …ampak, če gledamo širše vidimo, da… • Sodelovanje pri tovrstnih projektih pomeni izpolnitev družbene odgovornosti trgovcev, ki jo imajo zapisano v lastnih poslanstvih. • Večji nabor cen in natančnejša utežitev vzorca pripomore k natančnejšemu izračunu indeksa cen – pridobitev »neodvisnega zaveznika« pri tolmačenju gibanja cen. • Z udeležbo trgovcev, ki imajo skupaj večinski tržni delež lahko pridemo do cenovnih indeksov in indeksov obsega po posameznih skupinah proizvodov na ravni celotnega trga. • Za posameznega trgovca se lahko pripravijo različne analize (npr.: gibanje povprečne cene glede na povprečno ceno posameznega proizvoda).

6. Stvari, ki jih je potrebno doreči s trgovcem: • natančno je potrebno definirati, kaj je predmet pogodbe, • določiti je potrebno način in periodiko prenosa podatkov, • jasno je treba vedeti, kako bodo prejeti podatki shranjeni in kdo bo odgovoren za njih, • na obeh straneh je potrebno določiti tako tehnične kot vsebinske skrbnike, • vsakemu trgovcu je potrebno pogodbeno zagotoviti zavezanost Urada, da pridobljenih podatkov ne bo dobil nihče drug (tudi v okviru politike pridobivanja mikro podatkov ne).

7. Skeniranipodatki v očeh STATISTIKE

8. Raven uporabe skeniranih podatkov v evropskih državah Države, ki jih že uporabljajo v rednih delovnih procesih: Nizozemska, Švedska, Švica, Norveška. Države, ki jih še testirajo: Danska, Francija, Portugalska, Avstrija, Poljska, Belgija, Luksemburg, Velika Britanija, Nemčija,… Države, ki so začele s prvimi koraki: Estonija, Irska, Španija, Slovenija, Slovaška Litva,… Države, ki še ne razmišljajo skeniranih podatkih: Grčija, Romunija, Malta, Ciper, Latvija,…

9. Za katere skupine proizvodov Uradi prejemajo skenirane podatke? Države večino skeniranih podatkov prejemajo od večjih trgovskih verig in sicer praktično za vse proizvode, najpomembnejše pa so naslednje skupine (po COICOP klasifikaciji): • hrana in brezalkoholne pijače, • alkoholne pijače, • tobačni izdelki, • orodje in pripomočki za hišo in vrt, • izdelki in storitve za vzdrževanje gospodinjstva, • domače hišne živali in izdelki za njih ter • izdelki za osebno nego.

10. Kaj pridobi Urad s skeniranimi podatki? • avtomatiziran proces zbiranja cen, • večjo kakovost podatkov (natančne informacije o proizvodih, prodani količini in ceni), • zbrani podatki so odraz dejanske porabe potrošnikov, • večja količina podatkov (izogibanje napakam, ki se pojavljajo pri vzorčenju), • kontinuiran pregled gibanja cen in ne samo na presečni datum, • več podatkov za vključitev novih proizvodov v košarico dobrin, • možnost uporabe podatkov na več oddelkih (multipurpose use) in • manjša možnost človeške napake kot pri ročnem popisu cen.

11. Metodološki vpliv spremenjenega načina zbiranja podatkov • Tradicionalno Uradi za izračun cenovnih indeksov uporabljajo Laspeyresovindeks, saj so možnosti ažuriranja ponderjev, ki sestavljajo indeks, omejene. • S skeniranimi podatki pridobimo informacije o prodanih količinah in cenah za tekoče obdobje, kar pa nam omogoča izračun superlativnih indeksov.

12. Slabosti skeniranih podatkov • Ne nadomestijo klasičnega zbiranja v celoti. Problematični zna biti zlasti »sveži« program (sadje, zelenjava, meso, delikatesa, …) in proizvodi, ki so sezonskega značaja, življenjska doba posameznega modela pa navadno ni daljša od ene sezone (obleka, obutev, elektronika, športna oprema, …). • Urad izgubi del avtonomnosti pri zbiranju cen in izračunavanju indeksov (pojavi se operativno tveganje, da trgovec ne posreduje podatkov v dogovorjenem roku). • Poveča se administrativno breme (večje količine podatkov pomenijo večjo potrebo po ustreznih kapacitetah za prenos in shranjevanje podatkov). • Problemi z EAN kodami ter njihovim »rokom trajanja«. V primeru, da se proizvodu spremeni teža, ime, oblika pakiranja (kljub temu, da gre za enako vsebino), se s tem spremeni tudi EAN koda.

13. Stališče Eurostata do razvoja skeniranih podatkov • S skeniranimi podatki naj se zbira dejanske transakcijske cene. • Povprečne vrednosti prodanih proizvodov naj se, zaradi volatilnosticen, računajo za čim krajše obdobje (dnevno ali tedensko). • Povprečno vrednost prodanega proizvoda naj se računa na najosnovnejšem agregatu (EAN kodi).

14. Plan aktivnosti SURS-a Aktivnosti, ki so bile že narejene: • pregled in analiza obstoječe dokumentacije o skeniranihpodatkih, • udeležba na dveh mednarodnih delavnicah na temo skeniranihpodatkov, • kontaktiranjein predstavitev projekta trgovcem. Aktivnosti, ki so še pred nami: • uskladitev želja z zmožnostmi in pripravljenostjo trgovcev, • priprava pisnih sporazumov z vsakim trgovcem posebej, • razvoj ustrezne informacijske strukture, • analize prvih podatkov, • razvoj metod za obdelavo skeniranih podatkov, • študijski obisk, • integracija skeniranihpodatkov v delovne procese.

15. Glavne ugotovitve Vpeljava skeniranih podatkov v delovne procese bo: • povečala produktivnost, • pripomogla pri kvalitativni izboljšavi cenovnih indeksov, • znaten zalogaj za SURS.