IKT v izobraževanju – kompetence in učinki

1. IKT v izobraževanju – kompetence in učinki

4. Strategije • Ključne EU strategije • Strategija vseživljenjskega učenja • i2010 • Evropa 2020 – strategija gospodarske rasti • Digitalna agenda - 7 stebrov – 6. steber - Izboljšanje digitalne pismenosti, znanj in vključenosti • Poročilo (digital agenda scoreboard 2012) – kaže, da je Slovenija na nekaterih področjih v izobraževanju v vrhu EU Zbrano na www.ikt.ris.org

5. Zaskrbljujoča področja Polovica evropske delovne sile nima dovolj znanja na področju IKT, da bi lahko zamenjala službo ali si poiskala novo.Medtem ko ima 43 % prebivalstva EU srednje dobro ali zelo dobro internetno znanje in lahko na primer uporabi internet za telefonske klice ali ustvari spletno stran, pa skoraj polovica delovne sile zase ne verjame, da ima dovolj računalniškega in internetnega znanja za uspešno kosanje na tem trgu dela. Skoraj 25 % nima nikakršnih znanj IKT. Zaradi teh težav bo zapolnitev delovnih mest na področju IKT, ki jih bo do leta 2015 kar 700 000, otežena.

6. Poročilo Sveta evropske komisije: “Izobraževanje in usposabljanje v pametni, trajnostni in vključujoči Evropi” Poročilo poudarja, da je kakovostno izobraževanje ključni dejavnik za preprečevanje brezposelnosti, saj mladim zagotavlja veščine in kvalifikacije, ki jih potrebujejo pri iskanju zaposlitve, visoko šolstvo in akademska odličnost pa imata pomembno vlogo pri krepitvi konkurenčnosti Evrope in spodbujanju izhoda iz krize.

7. Prednostna področja za evropsko sodelovanje na področju izobraževanja in usposabljanja v obdobju 2012–2014 • Uresničevanje vseživljenjskega učenja in mobilnosti • Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti izobraževanja in usposabljanja • Spodbujanje pravičnosti, socialne kohezije in aktivnega državljanstva • Krepitev ustvarjalnosti in inovativnosti, vključno s podjetništvom, na vseh ravneh izobraževanja in usposabljanja

8. ESSIE • ESSIE – European Survey of Schools ICT in Education – European Schoolnet in Univerza v Liegu • Zbiranje podatkov spomladi/jeseni 2011 • Cilj raziskave je bil oceniti napredek v uporabi in dostopnosti IKT v 27 državah članicah Evropske unije ter na Hrvaškem, Islandiji, Norveškem in v Turčiji. • Namen raziskave je bil izdelati aktualne in točne pokazatelje ter vzpostaviti sistem stalnega monitoringa izobraževalnih tehnologij v šolah.

9. Študija se je osredotočala na učenčevo uporabo, kompetence in stališča do IKT. Prav tako je študija proučevala dejavnike na nivoju učiteljev in šol, predvsem njihov vpliv na učence. Glavna področja raziskave so bila: • Digitalne kompetence učencev in stališča do IKT • Uporaba IKT v in izven učilnice (učenci) • Raba IKT v in izven učilnice - učitelji • Stališča učiteljev do pedagoške rabe IKT • Šolska infrastruktura, povezanost in dostopnost • Vodstvo šole – odnos do IKT, IKT za pedagoško prakso

10. OPREMA • Poročilo(str. 21, 22 – vzorec) OPREMA • Število računalnikov na 100 učencev – pod EU povprečjem v 4., 8. razredu in gimnaziji, nad EU povprečjem v poklicnih šolah (str. 25, 26) • Večina računalnikov v OŠ je v računalniških učilnicah (cca 60%) • V SŠ cca 70% • Vprašanje delujoče opreme – Slovenija izpostavljena – le 40% učencev je poročalo, da je vsa oprema delujoča (slika str. 33) • Interaktivne table – SI nad povprečjem • VLE – nad povprečjem na vseh izobraževalnih stopnjah

11. OPREMA • Digitalno opremljene šole (str. 50, 51, 52) • 3 skupine/nivoji • OŠ – večina šol v drugem nivoju • SŠ – gimnazije – večina šol v prvem nivoju (cca 85%) • SŠ – poklicne – večina šol v prvem nivoju (cca 60%)

12. RABA IKT pri pouku • Splošna ugotovitev: več učencev poklicnih šol poroča, da učitelji uporabljajo IKT pri pouku – tako na EU ravni kot tudi na nacionalnem nivoju Grafi: stran 54., 55., 56., 57., 58.

13. DEJAVNOSTI • Na nivoju EU je 75% učencev (na vseh stopnjah izobraževanja), ki jih poučujejo učitelji, ki že več kot 4 leta uporabljajo IKT pri poučevanju (Slovenija je na vseh stopnjah izobraževanja pod povprečjem EU) • Najpogostejša je še vedno uporaba pri pripravi na pouk • Iskanje gradiva na internetu za pripravo učnih ur • Priprava nalog za učence • Brskanje po internetu med poukom • 25% učencev ima učitelje, ki ustvarjajo digitalna gradiva • 20% učencev ima učitelje, ki uporabljajo šolske spletne strani ali VLE (str. 81, 82, 83, 84)

14. Še vedno pa je uporaba IKT nizka na naslednjih področjih: • Komunikacija učiteljev s starši • Uporaba IKT pri preverjanju znanja • Uporaba digitalnih virov in orodij • Objavljanje domačih nalog • Slovenija je glede pogostosti izvajanja aktivnosti pod povprečjem EU na nižji stopnji in nad povprečjem na višji • Poučevanje je še vedno bolj osredotočeno na učitelja (teacher centered), kot učenca

15. IZOBRAŽEVANJE • Poklicni razvoj učiteljev – le 30% učencev v 4. razredu in 25% učencev v 8. razredu in SŠ poučujejo učitelji, ki so imeli obvezno IKT izobraževanje (na ravni EU) – Slovenija nad povprečjem EU (str. 97) • Večina učiteljev se na tem področju izobražuje sama (75%) • Pogosto tudi v okviru šole (50%) • SLOVENIJA izpostavljena, kot edina država, ki ima več kot 50% učencev, ki jih poučujejo učitelji, ki so kot način izobraževanja navedli: “Sodelovanje v spletnih skupnostih pri strokovnih razpravah z drugimi učitelji” • Ta način izobraževanja pa je izpostavljen kot zelo učinkovit – gre za profesionalno izmenjavo mnenj in izkušenj med učitelji, spletne skupnosti olajšujejo izmenjavo mnenj - ne samo nacionalno ampak tudi mednarodno - > European teaching community

16. IZOBRAŽEVANJE • V splošnem ugotavljamo, da je so slovenski učitelji, kar se tiče izobraževanja nad evropskim povprečjem (str. 101, 102, 103, 104) -> glede na podatke, bi pričakovali visoko stopnjo spretnosti/kompetenc - slovenski učitelji so v tem pogledu povprečni (str. 109, 110)

17. Strategija šole glede uporabe IKT pri učenju in poučevanju • Vprašanja o zapisanih strategijah • O uporabi IKT za poučevanje in učenje pri predmetih • O uporabi IKT za poučevanje in učenje • O rabi IKT na splošno • Slovenija na SŠ stopnji z najvišjim deležem dijakov, kjer so v šolah implementirane vse tri strategije (str. 118, 119) Slabše pa je s strategijami, ki podpirajo sodelovanje med učitelji - na tem področju je Slovenija nad povprečjem le v gimnazijskih programih (str. 120, 121)

18. Izobraževanje o uvajanju sprememb v proces vodenja – tudi tu je Slovenija v vrhu na vseh stopnjah izobraževanja (str. 127) http://ec.europa.eu/information_society/digital-agenda/scoreboard/docs/2012/scoreboard_digital_skills.pdf (str. 35, 37)

19. UČENCI • Vpliv na učenje – slovenski učenci se v manjši meri strinjajo, da ima uporaba IKT vpliv na učenje (str. 139, 140) • Prav tako imajo relativno nizko stališče do računalnikov - pomebnost računalnikov, računalnik za zabavo, za prihodnji študij, za pridobivanje poklica, za odraslo življenje... (141, 142)

20. Učinki IKT na dosežek • Vprašanje, na katerega je težko dati enoznačen odgovor • Na učne dosežke vpliva veliko dejavnikov, ki se prepletajo in povezujejo • Podatki iz raziskave PISA 2009 dosežki branja, naravoslovja, matematike

21. Povezanost dosežkov in možnosti uporabe računalnika - pozitivna in statistično značilna -> vendar s tem ne pojasnimo veliko • Iz teorije vemo, da na dosežek v veliki meri vpliva socialno ekonomski položaj in spol • V analizo vključimo – dosežek, posedovanje računalnika in spol

22. Regresijska analiza r2bra=0,26 r2nar=0,15 r2mat=0,17

23. Uporaba IKT za različne namene Nizek vpliv – r2bra=0,08r2nar=0,02 r2mat=0,01

24. Več regresijskih modelov – v zadnji model so bile vključene vse spremenljivke, ki imajo vpliv na učni dosežek in sicer – • Spol • Socialni status • Nameni uporabe IKT (delo za šolo, igre, surfanje) • Uporaba interneta za šolsko delo • Način učenja (na pamet, z razumevanjem, povezovanje znanja)

26. Vprašanja? • Vpliv na učence – kako podpreti učence? • Vpliv na učitelje in učenje – kako najbolje podpreti učitelje • Vpliv na kurikulum in vrednotenje • Kako evalvirati učinke