POSODOBITEV NAČRTOVANJA IN IZVAJANJA KURIKULA

1. POSODOBITEV NAČRTOVANJA IN IZVAJANJA KURIKULA XIV. strokovno srečanje ravnateljic in ravnateljev srednjega šolstva Katja Pavlič Škerjanc – Portorož, 13/11 - 2007

2. SMERI RAZVOJA IZOBRAŽEVANJA Nekaj ključnih konceptov • družba znanja = učeča se družba • trajnostni razvoj(izobraževanje za danes in jutri) • izobraževanje za vse(spoštovanje različnosti: inkluzivnost, personalizirano izobraževanje→ povečanje izbirnosti) • odprtost in prožnost(fleksibilnost) kurikulov • avtonomnost (šol, učiteljev, učencev) • ustvarjalnost in inovativnost(prenos znanja v prakso – inovacijska strategija za EU 2006 →) • ključne kompetence in kompetenčni pristop • interdisciplinarnost in sodelovalno (timsko) poučevanje(kurikularne povezave – integrativni kurikulum) (UNESCO; OECD; Svet Evrope, EU, Evropska komisija; Izhodišča prenove gimnazijskega programa)

3. SMER(N)I(CE) RAZVOJA: Globalne in evropske • UNESCO • OECD • Svet Evrope • EU, Evropska komisija Dva nova strateška dokumenta EU (prvi v fazi posvetovanja): • Šole za 21. stoletje http://ec.europa.eu/education/school21/index_sl.html(11/7 – 2007) • Izboljšanje kakovosti izobraževanja učiteljev http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/site/sl/com/2007/com2007_0392sl01.pdf(3/8 – 2007)

4. Kaj terja in pričakuje prihodnost od mladih? ustvarjalnost sposobnost lateralnega mišljenja spretnosti in veščine na različnih področjih prilagodljivost VPRAŠANJE 1: Kako naj bodo šole organizirane, da bodo učencem lahko zagotovile vse ključne kompetence? Kako presečirazdrobljenost na “tradicionalne” predmete? Kako reorganizirati šole, da bodo upoštevale tudi neformalno (zunaj šole pridobljeno) znanje? Šole za 21. stoletje: Ključne kompetence za vse

5. KLJUČNE KOMPETENCE KOMPETENČNI PRISTOP • Temeljna značilnost kompetence je • povezava znanja z učinkovito in ustvarjalno uporabo ter • stalno spopolnjevanje v vseh poklicnih in življenjskih situacijah. • Kompetence so • temeljne oz. ključne (key) ali splošne (core), ki so prenosljive med različnimi opravili, • generične (generic), ki so skupne za podobne poklice oz. opravila, in • delovno specifične (role specific), posebne za posamezna delovna mesta oz. opravila. • Učni cilji se izražajo v obliki pričakovanih učnih dosežkov (izidov, rezultatov), to pa so kompetence.

6. KLJUČNE KOMPETENCE Kako jih razvijati: - predmetno(s posameznimi predmeti oz. znotraj posameznih predmetov) - (kros)kurikuralno(na nadpredmetni ravni oz. na ravni kurikula kot celote) ?Priporočilo Evropskega parlamenta o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje (18/12 – 2007) • Sporazumevanje v maternem jeziku • Sporazumevanje v tujih jezikih • Matematična kompetenca ter osnovne kompetence v znanosti (= naravoslovju) in tehnologiji • Digitalna pismenost • Učenje učenja • Socialne in državljanske kompetence • Samoiniciativnost in podjetnost • Kulturna zavest in izražanje

7. odprtost in prožnost kurikulov (programov, predmetnikov, učnih načrtov…) avtonomnost šole učitelja učenca Kaj naj določi program (obvezni kurikulum), kaj bo stvar izvedbe (izvedbeni kurikulum)? Kaj naj bo torej določeno z nacionalnim programom, kaj prepuščeno dogovarjanju in odločitvi na lokalni in šolski ravni, kaj individualni odločitvi učitelja? kaj izbiri dijaka, in sicer v okviru skupin(e), kot posameznika. PERSONALIZIRANO IZOBRAŽEVANJE

8. KURIKULUM osredinjen na predmete (fragmentirano znanje) subject-centered ▼ integrirativni kurikulum (→kurikularnepovezave) (sintentizirano,holistično znanje) integrated (curricular connections) UČNI PROCES osredinjen na učitelja teacher-centered ▼ osredinjen na učenca learner-centered KLJUČNI PREMIKI

9. KURIKULUM • nameravani kurikulum (intended  national curriculum) = uradni, nacionalnikurikulum • izvedbeni kurikulum (school curriculum = način izvedbe nacionalega kurikula na ravni šole, oddelka, predmeta… • izvedeni kurikulum (delivered curriculum) • doseženi kurikulum (achieved curriculum) • ? prikriti kurikulum (hidden curriculum)?

11. Kaj določa kurikulum, kaj so cilji/pričakovani učni dosežki? Kaj načrtujemo na šoli, kako poteka učni proces? NAMEN -CILJ NAMERAVANI KURIKULUM in IZVEDBENI KURIKULUM IZVEDENI KURIKULUM POTEK - PROCES država– predpis šola - načrt šola – učitelj - učenec DOSEŽENI KURIKULUM ZAKLJUČEK - DOSEŽEK učenec- učitelj - šola Kakšni so učni dosežki, kako jih ugotavljamo?

12. KOMPETENČNI PRISTOP VSEBINSKA ZNANJA PROCESNA ZNANJA • Deklarativna (vsebinska, dejstvena) znanja • Procesna in proceduralna znanja (miselni procesi in postopki) • Stališča in vrednote KOMPETENCA (sposobnost, zmožnost) STALIŠČA IN VREDNOTE

13. INTEGRATIVNI KURIKULUMV čem je nova kakovost? • Holizem: Celota je več kot vsota njenih delov.Aristotel • Celota je sistem. Sistem: celota – deli – medsebojna povezanost (medsebojni odnosi/interakcije, pravila o medsebojnih odnosih) • Interakcije med sestavnimi deli celote omogočajo nastanek kvalitativno novih lastnosti (emergentne lastnosti sistema →nastanek novih lastnosti na višji ravni oganizacije elementov nižje ravni). • Če je npr. zaporedje delov nelogično ali naključno, če njihov razvoj poteka izolirano in neskladno, celota kljub temu, da so posamezni deli kakovostni, ne bo nova oz. višja kvaliteta.

14. KURIKULARNE POVEZAVE: POVZETEK

15. MORFOLOGIJA KURIKULARNIH POVEZAV: Povezovalni elementi Kurikularne povezave pomenijo povezovanje s pomočjo: • vsebin (tj. vsebinskih in procesnih znanj) • dejavnosti • didaktičnih metod in postopkov (npr. aktivno učenje, projektni pristop) • uporabe učnih orodij (npr. IKT) • miselnih postopkov, veščin in navad(npr. razvijanje kritičnega mišljenja, ustvarjalnega mišljenja, zmožnosti reševanja problemov in odločanja – ti. veščine za 21. stoletje - 21st century skills) • posameznih kompetenc (npr. bralne zmožnosti, medkulturne zmožnosti, medijske pismenosti, digitalne zmožnosti, učenje učenja, socialnih zmožnosti ipd.) • konceptov(npr. človekove pravice, medkulturnost ipd.)

16. izmenjava idej diskusijske skupine medsebojna opazovanja skupne učne dejavnosti (projekti, domače naloge ipd): med oddelki/dijaki iste šole med oddelki/dijaki različnih šol v kraju, regiji, državi, na mednarodni ravni zamenjave učiteljev med oddelki iste šole med različnimi šolami v kraju, regiji, državi, na mednarodni ravni timsko poučevanje SODELOVALNO POUČEVANJEti. collaborative teaching

17. Kurikularne povezave temeljijo na sodelovalnem poučevanjuSKUPNE FAZE

19. POSODOBITEV GIMNAZIJE NE TERJAJO FORMALNIH SPREMEMB PREDVIDEVAJO FORMALNE SPREMEMBE

20. ORGANIGRAM PODPROJEKTA PROJEKTNA SKUPINA NA ZŠ vodja podprojekta + ožja PS + širša PS(= ožja PS + vodje KRS) ZUNANJI ◄SODELAVCI (ravnatelji in učitelji) ▼ • Kurikularne razvojne skupine (KRS) •  • Predmetne razvojne skupine (PRS) • Šolski razvojni timi (ŠRT) • Posamezni učitelji • KRS za posamezne programske module (medkulturni modul , naravoslovni modul, medijski modul itd.) • KRS za specifične cilje (kurikularne povezave, medkulturnost, medijsko kulturo itd.)

22. KURIKULARNE NOVOSTI • Določitev globalnega obsega ur predmetov in drugih elementov kurikula (ne po letnikih) • Kreditno vrednotenje elementov kurikula in/oz. učnih dosežkov dijakov • Fleksibilni kurikulum: • Novi izbirni predmeti: • kompetenčni pristop • učnociljno in procesno-razvojno načrtovanje, vzvratno načrtovanje; • modularni pristop: • fleksibilnost in odprtost (jedrni del + izbirni del + dodatni del), • večja avtonomija učitelja (rastoča notranja izbirnost); • interdisciplinarni in transdisciplinarni pristop; • projektni pristop • Izbirni predmeti, s specifičnimi cilji medsebojno in z jedrnim (obveznim) delom povezani v programske module

23. Obvezni del + IZBIRNI DEL: Odprti kurikulum = Del, ki ga določi šola KURIKULARNE NOVOSTI:Fleksibilni kurikulum Obvezni del + IZBIRNI DEL: Polodprti kurikulum = Programski modul + Del, ki ga določi šola izbira šole ! ali

24. Nobeden od nas ni tako pameten kot mi vsi skupaj. Japonski pregovor