260 likes | 475 Views
U niverzalna decimalna klasifikacija v U niverzitetni knjižnici M aribor. Branka Kerec Strokovno posvetovanje o uporabi UDK, 14. nov.2007, Knji ž nica Be ž igrad. U poraba UDK vrstilcev. V BIBLIOGRAFSKEM ZAPISU ( za vsebinski opis gradiva) - v ra čunalniškem katalogu (polje 675)
E N D
Univerzalna decimalna klasifikacija v Univerzitetni knjižnici Maribor Branka Kerec Strokovno posvetovanje o uporabi UDK, 14. nov.2007, Knjižnica Bežigrad
Uporaba UDK vrstilcev V BIBLIOGRAFSKEM ZAPISU (za vsebinski opis gradiva) - v računalniškem katalogu (polje 675) - v listkovnem katalogu (AIK in sistematskem katalogu) ZA RAZVRŠČANJE (na policah in v signaturi) UDK vrstilci kot element za razvrščanje knjižničnega gradiva v prostem pristopu in v posebnih zbirkah (postavitev in ureditev gradiva – postavitveni UDK vrstilci) Postavitveni UDK vrstilec in UDK vrstilec v bibliografskem zapisu nista nujno popolnoma identična
Postavitev Gradivo je razvrščeno po UDK na več lokacijah: • v prostem pristopu • v posebnih zbirkah (izjemi GZ in ZDT). Znotraj UDK je gradivo zloženo po tekoči številki. Skladišče in arhivsko skladišče sta urejeni izključno po tekoči številki. Strokovni referenti klasifikatorji za določena strokovna področja, (so)avtorji urejanja knjižničnega gradiva po vsebini oz. (so)avtorji postavitve zbirke
Pomembnejši podatki • 1955 uvedba sistematskega listkovnega kataloga (dr. Stanislav Kos) • 1988 uvedba postavitve knjižničnega gradiva po UDK s selitvijo v nove prostore knjižnice • 2007 danes (7.11.) imamo v PP in v PZ na postavitvenih UDK vrstilcih 196.420enot knjižničnega gradiva - 25% vsega knjižničnega gradiva, oz. 30% knjižničnega gradiva, namenjenega uporabnikom • 2005 - 22% vsega gradiva
Ureditev v prostoru, na policah in na gradivu • v prostoru in na policah UDK vrstilci v kombinaciji z besedno legendo (bližja naravnemu jeziku), delno v kombinaciji z barvnimi oznakami • na gradivu na nalepki in v publikaciji • informiranje uporabnikov zloženke, spletna stran
Bibliografski zapis s postavitvami • lokacija tekoča štev.postavitveni UDK vrstilci • A 48077/34 • D 48077/34 77(091) c • K 48077/34 77(091) • P2 48077/34 39(497.4) • P3 48077/34 77(091) b • RA 48077/34 77(091) a • U 48077/34 77(091) d • ZDT DT IV-4 Maribor • ZDT RZ 4 ELI • FERLEŽ, Jerneja • Fotografiranje v Mariboru : 1918-1941 / Jerneja Ferlež ; [prevod • Nives Sulič-Dular]. - Ljubljana : Slovensko etnološko društvo, 2002 • (Ljubljana : Littera picta). - 99 str. : ilustr. ; 24 cm + [1 vabilo]. - • (Knjižnica Glasnika Slovenskega etnološkega društva, ISSN 0353-6432 ; • 34) • Bibliografija: str. 93-96 • ISBN 961-91031-0-6 • 77.04:39(497.4 Maribor)(091) • COBISS.SI-ID 120543488
PREDNOSTI UDK • univerzalnost • zajema vse človeško znanje, je mednarodno razumljiv • široka uporaba ureditev knjižnic s strokovno literaturo • podoben način iskanja v različnih knjižnicah primer: Podobe knjižnic : zbornik mednarodnega posvetovan stoletnici UKM, 2003 postavitve v UKM • Bibliotekarska zb. 02 • Bibliotekarska zb. 022 • Domoznanska zb. 02 • Prosti p. 3. nad. 725 • K02 postavitev v drugih knjižnicah v MB • 02 PODOBE (EPF) • knjižnica 02 PODOBE (KTF) • k 02 PODOBE knjižnic (FK) • 02 PODOBE knjižnic (IZUM)
uporabnost na več segmentih dela – klasifikacija, postavitve, iskanje, preglednice • pomoč in primerljivost pri vsebinski obdelavi s sorodnimi sistemi (npr. NEBIS) pri hitro razvijajočih se strokovnih področjih (naravoslovne in tehnične vede) • relativna usklajenost UDK vrstilcev v bibliografskem zapisu in na postavitvah – en klasifikacijski sistem - nedvoumnost pri postavitvah, prihranek časa pri obdelavi • hierarhična decimalna struktura vrstilca – podrejenost (praviloma daljši vrstilci) in nadrejenost (krajši vrstilci, osnovna UDK skupina) omogoča zbranost vsebinsko nekoliko drugačnih/podrobnejših vsebin znotraj širše vede (primer: postavitveni UDK 591.1 UDK v bibliografskem opisu 591.18:575.8, 591.13:596(082), 591.171/.175)
sistematična zbranost vsebinsko sorodnega gradiva na enem mestu, vsebinska preglednost • uporabnikovo samostojno brskanje med gradivom na stroki • iskanje gradiva od splošnega k specialnemu • postavitev interdisciplinarnih publikacij na več lokacij – strok: primer: 39(497.4), 77(091) • naraščajoče / padajoče številke znotraj postavitvenega UDK vrstilca omogočajo delno orientacijo, lažje usmerjanje in sledenje
SLABOSTI UDK • relativno zahteven: • za knjižničarja, da se ga priuči in ga redno uporablja • za uporabnika, da ga usvoji • redki uporabniki ga usvojijo (postavitve) • pri občasni klasifikaciji (nadomeščanju) se zmanjša sistematičnost oz. nivo poglobljenosti • nihanja v nivoju poglobljenosti pri razdelitvi na več klasifikatorjev po strokah • subjektivni vidik – različne miselne sheme, predhodno znanje, časovna distanca • edini izvod publikacije interdisciplinarne vsebine - dilema o izbiri postavitve • uporabniku nerazumljiv jezik UDK vrstilca – potrebuje razlago, pomoč knjižničarja pri usmerjanju
ponekod predolgi in nepregledni UDK vrstilci • ponekod zamenljivost zaradi podobnosti (821.111, 821.112) - zahteva visoko zbranost (pisanje, iskanje, vlaganje) • včasih neažurnost UDK pri hitro razvijajočih se strokah • spremembe UDK vrstilcev (0, 8, 9) zahtevajo pogoste redakcije in nenačrtovano dodatno delo (popravki v katalogu, na gradivu (v publikacijah, na nalepkah), na policah) in zmedo pri uporabnikih • dvojno označevanje, dvojno iskanje (830, 821.111)
Predlogi za optimalno uporabo UDK • kratki UDK vrstilci • čimmanj sprememb, hkratna uvedba sprememb v večih knjižnicah • nadgraditev sistema – strojna pretvorba UDK vrstilcev v katalogu v uporabniku razumljiv besedni jezik • nadgraditev pri opremi – barvne oznake na samem gradivu • natančnejša priporočila o nivoju poglobljenosti, časovni ovrednotenosti … (lokalno) • večje in ponavljajoče informiranje o UDK na vseh nivojih izobraževanja • povečanje zavedanja o prednostih sistematičnega klasificiranja
Univerzalna decimalna klasifikacija ni popolna, a je zaradi strokovne podlage, sistematičnosti in predvsem univerzalnosti zelo uporabna. Hvala za pozornost.