Kakovost delovnega okolja

1. Kakovost delovnega okolja Univerza v Ljubljani Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Oddelek za tehniško varnost Dr. Mitja Kožuh

2. Uvod • Investitor • Projektant • Uporabnik • Varnostni inženir • Inšpektor dela

3. Uvod • Toplotni dejavniki • Prah • Nevarne snovi • Hrup • Razsvetljava

4. Uvod • Človek išče in zahteva toplotno ugodje tudi pri delu in v industrijskem okolju • Obleko, aktivnosti, položaj, lokacijo in zavetišče izbira tako, da zmanjša neugodje in da se lahko osredotoči na druga zanj pomembnejša opravila • Neudobje lahko prispeva k napakam, zmanjšanju proizvodnje in industrijskim nezgodam • Toplotno neugodje je posledica fizioloških preobremenitev termoregulacije • Preobremenitve so lahko posledica spremenjene telesne temperature, potenja in povišane telesne vlažnosti, napetosti in togosti mišic, drgetanja in izgube spretnosti

5. Uvod • Toplotno udobje je tisto stanje duha, ki izraža zadovoljstvo s toplotnim okoljem • Ocenjevanje udobja je miselni proces, ki je odvisen od fizičnih, fizioloških in psiholoških faktorjev in procesov • Nezadovoljstvo vodi k pritožbam in drugim neželenim učinkom • Proizvodni inženirji, operaterji in lastniki seveda želijo zmanjšati pritožbe • Obrati, ki zagotavljajo sprejemljivo delovno okolje bodo finančno bolj uspešni za načrtovalce • Individualna produktivnost ne bo zmanjšana zaradi delovnega okolja, manj bo delovnih nezgod in izgub časa, manj bo pritožb, manj menjav zaposlenih in nižji zavarovalni stroški

6. Zakaj je nekomu udobno?/Kaj vpliva na naše udobje • Primarni vplivi najbolj vplivajo na naše udobje saj vplivajo na prenos toplote in na človeško toplotno stanje • Sekundarni vplivi kot so barva in ambient, lokalna klima, starost telesna pripravljenost, zvok, hrana in bolezen

7. Primarni faktorji • Telesna temperatura • Metabolizem • Fiziološka regulacija temperature • Zaznavanje temperature • Oblačila - toplotna izolacija

8. Merila toplotnega udobja • Merilo PPD (Predicted Percentage of Dissatisfied) • Merilo pomeni odstotek ljudi v prostoru, ki z okoljem niso zadovoljni • V najbolj ugodnih razmerah najdemo med ljudmi še vedno nekaj takih, ki s stanjem niso zadovoljni iz raziskav izhaja, da je takih okoli 5%. • Zadovoljimo se s tem, da je 90% zaposlenih zadovoljnih in da je samo 10 % nezadovoljnih • Merilo lahko določimo na dva načina in sicer analitično iz parametrov delovnega okolja ali pa z anketiranjem

9. Merila toplotnega udobja • Merilo PMV (Predicted Mean Vote) • Merilo pomeni kako se bo o stanju okolja izrekla večina ljudi v prostoru • Svoje občutke bodo označili na sedem točkovni lestvici med +3 in -3 • Za izračun potrebujemo podatke o delovnem okolju, obleki ljudi ter naporu, ki so mu ljudje izpostavljeni • Podatku o stanju delovnega okolja so merljivi, dočim so ostali podatki bolj subjektivnega značaja povezani z večjimi negotovostmi • Merilo PMV izračunamo s pomočjo algoritma, ki je priložen standardu in ki ga dobimo lahko že v obliki programa • Za poenostavljeno oceno potrebujemo operativno temperaturo in diagram iz standarda

10. Merila toplotnega udobja • Merilo PMV se priporoča za zmerno toplotno udobje (ni za vroča okolja) v razponu med +2 in -2 in sicer kadar so: • M = 46 -232 W/m2 (0,8 do 4 met) • Iclo= 0- 0,310 m2oC/W (0 do 2 clo) • ta = 10 - 30oC • tR= 10 - 40oC • va = 0 - 1m/s • pa= 0 - 2700 Pa

11. Računanje meril toplotnega udobja • Pri uporabi računalniških programov za izračun meril toplotnega udobja je skrita past, ki preži na vse uporabnike računalniških programov, ki ne poznajo ozadja uporabljenega alogoritma • Računalniški program izračuna pri uporabi verjetnih vrednosti vhodnih podatkov merila, ki pa niso nujno odraz stanja, ki bi izhajalo iz meritev • Pri vsaki uporabi takega programa je nujno potrebno natančno dokumentirati vhodne podatke v program in jih opremiti z vsemi informacijami, da bodo rezultati transparentni in ponovljivi, kar ni vedno slučaj v praksi • Program hitro zapelje uporabnika, da pozabi zakaj sploh računa ta merila in kako mu ta merila lahko pomagajo

12. Cone udobja • +3 Vroče • +2 Toplo • +1 Rahlo toplo • 0 Neutralno • -1 Rahlo hladno • -2 Hladno • -3 Mrzlo

13. Prostorska in časovna neenakost • Toplotni parametri naj bi bili sorazmerno enakomerni tako v prostoru kot po času • Spremembe v toplotnem toku s telesa naredijo termoregulacijo zelo zapleteno • Neenakomerni temperaturni pogoji vodijo k neenakomernim temperaturam kože kar zahteva bolj pogoste prilagoditve telesne temperature • Da bi se izognili neudobju zaradi okoljskih neenakomernosti mora biti temperaturna diferenca med glavo in nogami manj kot 3oC oziroma diferenca srednje sevalne temperature z ene in druge strani telesa manjša od 10oC

14. Prostorska in časovna neenakost • Cikliranje temperature veliki in hitri cikli lahko povzročijo neudobje • Če je cikel krajši od 15 minut in razlika temperatur večja od 1,1oC potem naj bo povprečna sprememba temperature manjša od 2,2oC/h • Počasnejše spremembe temperature dT/dt < 0,5oC/h so veliko manj obremenjujoče • Lokalno gibanje zraka lahko povzroči hlajenje kože in občutek prepiha • Občutek prepiha narašča, ko se temperatura zraka niža pod temperaturo kože • Fluktuacije v lokalnem gibanju zraka povečujejo občutek prepiha • Nemirnost gibanja zraka običajno popišemo s turbulenco

15. Turbulenca povprečna hitrost zraka standardna deviacija hitrosti Pri prostorih s prisilno ventilacijo je Tu med 0,3 in 0,6 kar omeji hitrost zraka pod 0,2 m/s v hladnih okoljih V toplih okoljih je večja hitrost zraka zaželena ker povečuje hladilni učinek

16. Operativna temperatura • Operativna temperatura opazovanega mesta je enakomerna temperatura sevalno črnega prostora, v katerem bi zaposleni izmenjaval z okolico enako množino toplote s sevanjem in konvekcijo kot v dejanskem opazovanem prostoru • Ta= Ta • Če je hitrost gibanja zraka manjša od 0,2 m/s potem je • Pri večjih hitrostih zraka postane konvektivni prenos toplote večji kot sevalni in To se približuje Ta • Za globus termometer s premerom krogle med 15 in 20 cm je To = Tg

17. Neudobje v toplem in vlažnost kože • V toplem okolju z aktivnostjo nad 1,2 met se začne znojenje • Ker je latentna toplota izhlapevanja vode velika, zelo malo vode sodeluje v procesu hlajenja • V pogojih, ki so ugodni za izhlapevanje lahko koža ostane skoraj suha čeprav se znojimo na primer v vetrovnih puščavskih razmerah • Osebe se redko počutijo udobno, če je njihova vlažnost kože večja od 25 %

18. Nizka vlažnost/visoka vlažnost • Težave z nizko vlažnostjio nastopijo, ko je rosiščna temperatura nižja od 0oC • Z očmi imamo težave že, ko je rosiščna temperatura pod 2 oC • Raziskave kažejo, da se pozimi z nizkimi vlažnostmi poveča odsotnost z dela • Povečanje vlažnosti pozimi z nizkih nivojem takoj zmanjša odsotnost z dela • V vlažnem okolju poleti je priporočeno, da relativna vlažnost ne preseže 60% • Zaradi tega je zgornja meja udobja pogojena s temperaturo vlažnega termometra 18 do 20 oC

19. Vroče okolje • Za delo v vročem okolju je eden od kriterijev WBGT (Wet Bulb Globe Temperature), ki ga opisuje standard SIST EN 27243 • Za izračun potrebujemo izmerjene vrednosti • temperatura naravnega vlažnega termometra • temperatura globus termometra • temperatura okolja • Pri prekoračitvi referenčnih vrednosti je potrebno obremenitve zmanjšati ali pa napraviti bolj detaljno analizo opisano v standardu EN 12515

20. Hladno okolje • Delovna mesta se nahajajo tudi v hladnem okolju, kjer igra obleka najpomembnejšo vlogo pri zagotavljanju sprejemljivega toplotnega okolja • Za delo v hladnem okolju so razvili na osnovi toplotnega ravnotežja analitično metodo računanja zahtevane toplotne izolacije, ki jo zagotavljamo z obleko Ireq • Metoda izračuna potrebno izolacijo obleke, da se zagotovi toplotno ravnotežje z upoštevanjem aktivnosti, temperature zraka, srednje temperature sevanja, hitrosti zraka in vlažnosti

21. Hladno okolje • Izračun Wind Chill temperature • Izračun Wind Chill Indexa

22. Meritve • Uporaba standardov, ki omogočajo izračunavanje zgoraj navedenih parametrov zahteva meritve oziroma ocene številnih parametov • Metabolizem SIST EN 8996 • Obleka SIST EN 9920 • Instrumenti in meritve SIST EN 7726 • Meritve na posameznikih ISO EN 9886 • Subjektivne meritve ISO EN 10551 • Standard zdravniških pregledov ISO DIS 12894

23. Meritve • SIST EN 7726 daje napotke za izbor merilne opreme in zahteve po • merilnem območju • natančnosti • odzivnem času

24. Zaključek • Kakovostno delovno okolje lahko zagotovimo z dobrim poznavanjem fizikalnega ozadja in mehanizmov, ki pri tem sodelujejo od prenosa toplote in snovi do standardov, ki določajo kakšno merilno opremo naj uporabljamo ter kako meritve izvajamo in jih dokumentiramo • Na osnovi rezultatov meritev in analiz moramo znati poiskati tehnične rešitve za posamezne probleme povezane z delovnim okoljem • Tam kjer ne moremo zagotoviti kvalitetnega delovnega okolja moramo pa poskrbeti za zaščitne ukrepe ter opremo, ki jo morajo delavci brezpogojno uporabljati • Če se pojavijo težave v delovnem okolju ne smemo imeti zaprtih oči ampak moramo probleme raziskati tako miselno kot tudi naša razmišljanja podpreti z meritvami, da bo delodajalec lahko ustrezno ukrepal z našimi informacijami in napotki,

25. Literatura • P.Gspan, M.Kožuh: Kako naj ocenjujemo toplotne razmere in kakovost zraka na delovnem mestu: Delo in varnost 2/2002 • H.Goodfellow, E. Tahti: Industrial ventilation – Design Guidebook, Academic Press, 2001