Kakovost v družinski medicini

1. Kakovost v družinski medicini Marija Petek Šter Ljubljana, 15.1. 2009

2. Vsebina • KAKOVOST V ZDRAVSTVU • LASTNOSTI KAKOVOSTNE OSKRBE? • ZAKAJ UGOTAVLJAMO KAKOVOST? • KAKO OCENJUJEMO KAKOVOST? • SMERNICE PRI VSAKDANJEM DELU

3. Kakovost v zdravstvu • Kakovostna zdravstvena oskrba je pravica vsakega bolnika. • Hkrati je dolžnost izvajalcev zdravstvene oskrbe, da zagotovijo kakovostno oskrbo

4. Kakovost v zdravstvu • Kakovost je uporaba učinkovitih postopkov zdravstvene oskrbe (pričakovana korist je presega pričakovano škodljivost) pri pravih bolnikih v danih razmerah na učinkovit način • Je skladnost s pričakovanji: bolnika, plačnika, dražave, zavoda, sodelavcev, stanu, lastno predstavo o kakovosti • Je skladnost s: predpisi, smernicami ( standardi), dogovorom, navado, dobro prakso, zgledom...

5. Zaželena kakovost • Lasten izid ( naravni potek bolezni) • Najboljši možen izid ( dosegljiva korist) - najboljša možna tehnologija, znanje in sredstva • Izid oskrbe ( dosežena korist)=najboljši možen izid – lasten izid • Dodana korist= Lasten izid – trenutno dosežen izid • Nedosežena dosegljiva korist = dosežen izidom konkretne osebe - najboljšim možnim izidom • ZAŽELENA KAKOVOST JE NEKJE MED MED TRENUTNO ZDRAVSTVENO OSKRBO IN NAJBOLJŠO MOŽNO ZDRAVSTVENO OSKRBO

6. Lastnosti kakovostne oskrbe • Visoka strokovnost (temelječa na znanstvenih dokazih, uporaba priporočil) • Učinkovita izraba razpoložljivih virov • Dostopnost, dosegljivost, privoščljivost, pravičnost • Najmanjše možno tveganje za bolnika • Izpolnjevanje potreb bolnikov in družbe

7. Cilj na podorčju kakovosti • Cilj na področju kakovosti je, da bi vsi izvajalci nudili enako kakovostne storitve – kar pomeni, da bi vsi bolniki dobili enako kakovostno storitev • Odstopanje – nesprejemljiva razlika v nudenih storitvah • Odstopanje je lahko posledica: • Pretirane rabe • Premajhne rabe • Neustrezne rabe zdravstvene oskrbe

8. Kako zmanjšati razlike med izvajalci in izboljšati kakovost? • Modeli, ki se ukvarjajo z reševanjem problema kakovosti, izhajajo iz Demingove štiristopenjske zasnove: načrtuj, stori, preveri in ukrepaj • Izbira področja • Izbira ciljev (določimo kazalce, merila in standard kakovosti) • Načrtovanje sprememb • Vpeljava sprememb • Spremljanje sprememb

9. Izbira področja • izberemo področje, kjer smo odkrili težave pri oskrbi, ki prispevajo k slabšim izidom • Odstopanja od pričakovane ravni oskrbe so lahko posledica enega samega dejavnika (npr. posameznikovega sloga dela), pogosteje pa so rezultat večjega števila različnih dejavnikov in v tem primeru je potrebno k reševanju problema pristopiti bolj sistematično.

10. Izbira ciljev • Kazalci kakovosti - izberemo tiste dele postopkov ali izidov oskrbe, za katere na osnovi raziskav ali na osnovi soglasja sklepamo, da odražajo kakovost opazovanega področja našega dela ( npr. vodenje registra kronične bolezni) • Merila kakovosti -je opredeljeno zaželeno (nezaželeno) stanje kazalca kakovosti zdravstvene oskrbe. Merila najlaže najdemo v objavljenih priporočilih ( delež zdravnikov, ki vodi register ) • Standard kakovosti – pričakovana raven doseganja meril ( npr. 80 % zdravnikov vodi register)

11. Merjenje kakovosti • Kakovost ocenjujemo (merimo) tako, da primerjamo skladnost opravljenega dela s standardi • Npr. standard: 80% zdravnikov vodi register hipertonikov • Trenutno vodi register hiperonikov 50% zdravnikov

12. Načrtovanje sprememb • odkrivanje možnih področij sprememb v oskrbi, • odkrivanje ovir za vpeljavo sprememb (na strani izvajalcev, pogojev dela, organizacije dela), • izbira posega (izobraževanje za pridobivanje novega znanja, preoblikovanje starih in preživetih konceptov oskrbe, uporaba različnih spodbud za izboljšanje kakovosti).

13. Vpeljava spremeb • Za izboljšanje kakovosti je nujna vpeljava sprememb, ni pa nujno, da bodo spremembe privedle do izboljšanja kakovosti; brez ocenjevanja kakovosti in vpeljevanja sprememb pa ni mogoče pričakovati izboljšanja kakovosti. • Vsak poizkus izboljševanja kakovosti je projekt, ki se v praksi oceni sam in ne prinese vedno želenih rezultatov

14. Spremljanje sprememb • Vsako spremembo je potrebno po določenem času ponovno oceniti in na osnovi istih kazalcev z istimi merili in primerjati rezultate s prejšnjimi in dogovorjenimi smernicami • Spremljanje sprememb zagotavlja dodatno spodbudo za vzdrževanje sprememb, odsotnost preverjanja učinka sprememb pa učinek sprememb hitro izniči.

15. Namen smernic (priporočil) • Oblikovati z dokazi podprta priporočila in jih približati uporabnikom • Olajšati in narediti odločitev bolj objektivno (poenotenje) • Standard za oceno strokovnosti dela • Razmejitve dela med nivoji (družinski zdravnik-specilaist) • Izobraževanje bolnikov in strokovnajkov o načelih dobre prakse • Povečanje stroškovne učinkovitosti • Orodje za izvajanje zunanje kontrole

16. Zakaj uporabljati smernice (priporočila) • Zmanjšanje razlik pri delu • Zmanjšanje negotovosti pri odločanju • Olajšan prenos novega znanja • Zagotovljena uporaba najboljšega razpoložljivega znanja • Vir kazalcev, meril in smernic • Predstavljajo želeno raven kakovosti

17. Na kaj moramo biti pozorni pri uporabi smernic • So odraz mnenja strokovnjakov in ne odraz z dokazi podprte medicine • So odraz povprečja in ne dobre prakse • Omejujejo individualen pristop • Smernice (mednarodne, nacionalne) niso ustrezne za okolje, kjer naj bi jih uporabljali • Smernice, oblikovane na sekundarnem nivoju niso uporabne za primarni nivo • Zloraba smernic v politične namene (določenim strokovnjakom dajejo veliko moč) • Zastarelost smernic ovirajo uvajanje novih pristopov k zdravljenju

18. Zaključek • Ocenjevanje kakovosti lastnega dela je pomemben element našega vsakdanjega dela • naša dolžnost, • pravica bolnika • Področja, kjer imamo težave pri oskrbi, predstavljajo spodbudo k spremembam na bolje • učenje na poti k boljšim izidom • Vsako izboljšanje zahteva spremembo, ni pa nujno, da bo vsaka sprememba privedla do izboljšanja