Avtorji: Zdenka Kramar, dipl.m.s.,Helena Lindič,dipl.m.s.,prim.mag.Miran Rems drd.,

1. Uvajanje kliničnih poti v Splošni bolnišnici Jesenice Avtorji: Zdenka Kramar, dipl.m.s.,Helena Lindič,dipl.m.s.,prim.mag.Miran Rems dr.med.,

2. Uvajanje sistema kakovosti Pri celovitem sistemu kakovosti zdravstvene oskrbe gre za skupek povezanih in načrtovanih aktivnosti in ukrepov s ciljem nenehnega izboljševanja kakovosti zdravstvene oskrbe. Del teh aktivnosti temelji tudi na pripravi in uporabi kliničnih smernic, uporabi in spremljanju kliničnih poti in standardov.

3. Spreminjanje organizacijske kulture v Splošni bolnišnici Jesenice • Nove delitve dela med zdravstvenim in • negovalnim timom, • spreminjanje vloge posameznih članov • multidisciplinarnega tima, • spremembe v organizacijski kulturi, • pridobivanje novih znanj na področju kakovosti, • uvajanje menegementa kakovosti, • strateško in projektno planiranje;

4. Vplivi na organizacijske spremembe • Klinične poti so ključnega pomena pri obravnavi • bolnika, saj zagotavljajo nepretrgano in usklajeno • zdravstveno oskrbo med različnimi ustanovami • in izvajalci. • Postavljena je potreba po celoviti obravnavi • bolnika in spodbujanjem dobre klinične prakse • sodelovanje med zdravstvenimi delavci, bolniki in • svojci je temelj tega modela. • Uporaba kliničnih potivodi k učinkovitejši izrabi virov • in boljši kakovosti zdravstvene obravnave, • kar prispeva k boljšim izidom zdravljenjabolnikov.

5. Ključna ideja sistema učenja in uvajanja kliničnih poti • Kliničnih poti v bolnišnici temeljijo: • na izboljšanju timskega dela • skupnih izobraževanjih in predstavitvahvseh • članov zdravstvenega tima • postavljanju skupnih ciljev ki so usmerjeni k bolniku • in za bolnika.

6. Izbira postopka • Odločitev kateri postopek je primeren za osnovni model (priporočila svetovalcev). Izbrali smo postopke, ki so pogosti, čim bolj definiran, z malo odstopanj in zapletov. • Oblikovanje delovne skupino, v katero so bili vključeni zdravniki, medicinske sestre, fizioterapevti in administrativnidelavec. • Oporaso nam strokovne smernice, standard in druge strokovne podlage za posamezno stroko in izoblikovani in dobro izdelani standardi zdravstvene nege.

7. Prva srečanja skupin za izdelavo KP • Občasna soočenja z nesoglasij, občutkom podrejenosti ali nadrejenosti med posameznimi člani tima, • razširitev dokumentiranja procesa, • pozitivni odmev s strani medicinskih sester, strnile smo dokumentacijo zdravstvene nege, kar omogoča transparentnejšo preglednost dela, • zdravniki so biliusmerjeni na temperaturni list, ki ima svojo grafično podobo in s svojo tabelarno preglednostjo predstavlja globoko utečen postopek;

8. Prve spremembe pri izdelavi KP • Oblikovanje klinične poti, ki vsebuje tudi del grafične podobe temperaturnega lista, kar omogoča zdravniku lažji in transparentnejši pregled nad dogajanjem pri bolniku (TEP,CHOL…). • Stalno iskanje boljšega predvsem pa preglednejšega dokumenta, ki bo prijaznejši za uporabnika. • KP je živ dokument, ki se mora prilagajati spremembam, ki vodijo k boljši zdravstveni oskrbi bolnika. • Pomembno vodilo in izkušnja ob pripravi KP je dobra komunikacija in razumevanje dilem vseh članov tima.

9. Uvajanje kliničnih poti • Klinične poti so kompleksne in zajemajo celostno • obravnavo bolnika. Obravnava bolnika poteka • že pred sprejemom v bolnišnico (najprej na dnevnem • oddelku, razširitev tudi na hospitalni del). • Poudarek na komunikacija med bolnikom, njegovimi svojci • in osebjem. • Priprava bolnika na poseg pred sprejemom v bolnišnico • sodelovanje osebnega zdravnika in koordinatorja • zdravstvene dejavnosti v bolnišnici.

10. Razdelitev klinične poti: • Priprava bolnika na poseg, • predoperativno obdobje, • medoperativni potek s poudarkom na • medoperativni zdravstveni negi,(zajema podatkov, • ki so zajeti na listu medoperativne zdravstvene nege), • opis poteka oskrbe v pooperativnem obdobju, • opredeljeni kriteriji za odpust in navodila za domačo oskrbo;

11. Klinična pot v SBJ vsebuje: • podatki o pacientu, • zapis diagnoze ali posega, ki ga klinična pot opredeljuje, • definirani cilji, ki jih želimo doseči s klinično potjo, • namen klinične poti, • je strukturiran obrazec, ki predstavlja dejansko • pot obravnave pacienta, ki je v ustanovi najbolj • preverjena in ustaljena (glede na potek in čas ), • omogoča evidentiranje aktivnosti posameznega izvajalca, • omogoča zapis odklonov in merjenje • kakovosti opravljenega dela, • beleženje aktivnosti koordinatorja;

12. Bolnik in klinična pot • Bolnik se seznani s klinično potjo v specialistični ambulanti, kjer dobi okvirni čas posega (predviden mesec, ne pa točnega dneva). • Obrazložitev klinične poti pred sprejemom v bolnišnico. • Bolnik dobi vso potrebno dokumentacijo za kasnejši sprejem (soglasja). • Vključevanje koordinatorja – case manegerja do končne obravnave bolnika

13. Vloga koordinatorja primera – case managererja • telefonsko obveščanje bolnika o času predvidenega posega in datumu prihoda v bolnišnico • celovita priprava bolnika na sprejem in op. poseg • zagotavljanje kakovostno zdravstvene oskrbe • (obravnava poKP) • poseganje na primarni nivo oskrbe bolnika • priprava in ureditev dokumentacije • koordiniranje bolnikovih aktivnosti in posegov • povezovanje multidisciplinarnega tima • ugotavljanje in ocenjevanje bolnikoveustreznosti • kriterijem za sprejem oz. operativni poseg

14. Pomen komunikacije koordinatorja pri delu z bolnikom Celoten razgovor z bolnikom zabeleži v standardiziran obrazec, ki je del dokumentacije KP. Koordinator sodeluje tudi pri neposrednem sprejemu bolnika in poskrbi, da je čas od prihoda do namestitve na oddelek ali do začetka op. posega čim krajši. S takim načinom dela se je kvaliteta sprejema bolnika povečala, saj se je skrajšal čas čakanja na sprejem in namestitev na oddelek ali nadaljno oskrbo. Koordinator pokliče bolnika domov tudi po odpustu (drugi dan po operativnem posegu). Opravi intervju na osnovi vnaprej pripravljenega vprašalnika, ki je del dokumenta klinične poti.

15. Učinki kliničnih poti v SBJ: • sprememba organizacijske kulture • sodelovanje in upoštevanje vseh sodelujočih • kakovostne spremembe pri delu z bolnikom • timsko delo vseh, ki so vključeni v zdravstveno • obravnavo bolnikov • KP je odraz najboljše oskrbe, ki si jo bolnišnica • v okviru razpoložljivih resursov lahko privošči • omogoča seznanitev bolnika in njegovih svojcev o poteku • zdravljenja in rehabilitacije

16. Namen klinične poti KP ni le seznanjanje zdravstvenega osebja z zdravstvenim stanjem bolnika, ampak dobra priprava bolnika na sam sprejem, operativni poseg, lajšanje bolečine med in po posegu, nadaljnje zdravljenje, nego in rehabilitacijo v bolnišnici ter v domačem okolju. Pomembni cilji, ki bi jih radi dosegli s takim načinom dela so kakovostno opravljene storitve, najmanjše možno tveganje za operacijo, zadovoljstvo bolnika in njegovih svojcev, zadovoljstvo zdravstvenih delavcev in optimalizacija stroškov dela.

17. Prednosti uvajanja KP in case manegerja: • povečala se je koordinacija dela zdravstvenih delavcev, • ne prihaja do nepotrebnih zastojev, • delo se ne podvaja in ni nepotrebnih storitev, • racionalnejša je izraba časa, • boljša kakovost celotne zdravstvene oskrbe, • povečalo se je timsko delo;

18. Uporaba kliničnih poti omogoča: • uvajanje smernic za obravnavo bolezni v klinično prakso, • doseganje visokih standardov zdravstvene oskrbe, • zmanjšanje števila odstopanj od najboljšega • načina zdravljenja, • več komunikacije med zdravnikom in bolnikom, • večje zadovoljstvo pacientov in zaposlenih, • prepoznavanje vprašanj, ki so lahko predmet raziskav • in izboljšanje KP;

19. Trenutne aktivnosti v pri oblikovanju KP • Klinična pot predstavlja celovito dokumentacijo, • ki združuje delo celotnega zdravstvenega tima. • Zato so naša prizadevanja trenutno usmerjena v to, • da bodo KP uporabniku prijazne, pregledne, da bodo • omogočale čim lažjo uporabnost pri delu. • Pomembna je tudi racionalnost s prostorom, saj • preobširna klinična pot odvrača natančno • izpolnjevanje. • Omogočati mora hiter dostop vsakega člana v timu, • k evidentiranju njegovega dela.

20. Zaključek . • Klinična pot v naši bolnišnici je zaživela. • Še vedno se pojavljajo manjše težave pri: • natančnem izpolnjevanju dokumenta • prepoznavnosti namena KP • komunikaciji v okviru tima • šifriranju odstopanj • sodelovanju z zdravstvenim osebjemna primernem nivoju. • S prikazanim načinom dela smo ugotovili, da so • bolniki bolje obveščeni, in da se je zmanjšala • negotovost in strah zaradi pomanjkanja informacij • o bolezni in postopkih zdravljenja v bolnišnici. • Z uvajanjem KP zagotavljamo tudi večjo učinkovitost, • višjo kakovost instroškovno učinkovitost.

31. HVALA ZA POZORNOST!