Vrednotenje in varstvo krajine ŠTUDIJ KRAJINSKE ARHITEKTURE III. letnik UVOD

1. Vrednotenje in varstvo krajine ŠTUDIJ KRAJINSKE ARHITEKTURE III. letnik UVOD

2. O predmetu Vsebina predmeta: Opredelitev krajine kot problema planiranja in varstva. Krajina kot proizvodno sredstvo, krajina kot bivalni prostor, krajina kot kulturni pojav, krajina kot eno eden ključnih razvojnih problemov sodobnih razvitih družb. Uvod v sistemsko teorijo in modeliranje. Kaj je sistem in sistemsko gledanje na stvarnost. Značilnosti sistema. Modeli kot prikaz sistema. Modeli v krajinskem načrtovanju. Modeli po C. Steinitzu. Načrtovanje kot transparenten (ekspliciten) proces vs. načrtovanje kot ‘čudežni’ skok intuicije. Inventarizacija. Postopek inventarizacije. Nekateri pojmi: podatek, metapodatek, koda, geokodiranje. Tipologija podatkov. Preslikava stvarnosti. Tehnike inventarizacije: analogni (klasični), rastrski, vektorizirani prostorski podatki. Računalniški geografski informacijski sistemi. Nove tehnike obdelave prostoskih podatkov. Viri geokodiranih podatkov. Vsebinski vidiki prostorskih podatkov. Tipologija znanj. Oblike vednosti: “materialna” in “nematerialna prisotnost”. Modeli za analizo. Vloga ekspertov in ekspertnega znanja.

3. O predmetu Vsebina predmeta (nadal.): Vrednotenje. Oblike vrednotenja v postopku prostorskega načrtovanja: vnaprejšnje vrednotenje krajine, vrednotenje razvojnih možnosti, vrednotenje alternativ. Tehnike krajinskega vrednotenja. Tehnika prekrivanja. Linearni modeli. Logična pravila - meglična logika. Strokovne presoje, delavnice, ankete. Kompleksni sistemi vrednotenja. Področja krajinskega vrednotenja. Klasifikacije - v varstvu naravne dediščine, gozdarstvu, kmetijstvu, vodnemu gospodarstvu, rabi rudnin, rabi energetskih virov, rekreaciji, turizmu. Vrednotenje krajinske privlačnosti. Klasifikacije krajinske dediščine. Tipologija krajin - Problemi tipološke opredleitve krajine. Klasifikacija po krajinskih tipih. Krajinski tipi Slovenije. Varstvo krajine. Procesi spreminjanja krajine. Posegi v krajino in načini njihovega varstvenega presojanja. Varstvo z upravljanjem dejavnosti v krajini. Vloga kmetijstva pri ustvarjanju in vzdrževanju krajinske zgradbe. Prihodnost slovenskih krajin. Kakšna je vloga krajinske arhitekture v procesu krajinske preobrazbe.

4. O predmetu • Vsebina predmeta (nadal.): • Vsebina vaj: • Slušatelji v I. semestru pripravijo vrsto analiz prostora: opredeljevanje podatkov s kart, analize reliefa, analize vidnosti prostora. V 2. semestru pripravljajo modele za vrednotenje prostora z uporabo digitalnih podatkov v GIS okolju. Izdelovanje modelov in njihovo popravljanje poteka v manjših skupinah (4-5) ob računalniku. V okviru vaj se slušatelji naučijo uporabe različnih programov za obdelavo prostorskih podatkov. • Literatura: • Marušič J., Analiza in valorizacija krajine, skripta, BF, Ljubljana • Marušič I., Značilni krajinski vzorci Slovenije, MOP, 1996 • Buchwald K., Engelhardt W., Landschaftspflege und Naturschutz in der Praxis, BLV, 1973 (in kasnejše izdaje) • Marsh W.M., Landscape Planning: Environmental Applications, John Wiley, 1991 • ONIX - zvezki projekta, MOPE • Način izvedbe: • Predmet se izvaja v obliki predavanj, praktičnih vaj in seminarjev. Študent izdela tri seminarske naloge: s področja inventarizacije, s področja vrednotenja in kompleksne krajinske analize. • Potrebna predhodna znanja: • Predmet temelji na predhodnih znanjih iz temeljnih naravoslovnih predmetov, fizične • geografije, geodezije in fotogrametrije ter statistike • Izpit: • Študent po oddanih seminarskih nalogah opravlja pisni izpit.

5. KRAJINA IN KRAJINSKO PLANIRANJE KRAJINA Zaključen, enovit prostor zemeljskega površja, ki ga oblikovno določajo naravni faktorji (geološka struktura, vegetacija, tla, klima, voda itd.), nanj vplivajo živali in še posebej človek Kombinacija fizičnih in antropogenih potez, ki dajejo določenemu teritoriju svojsko fiziognomijo in ustvarjajo enotno celoto, v kateri se navadno ponavljajo določene poteze (krajinska podoba) Pregledno ozemlje, ki ga oko zajame z enim pogledom (vizualni prostor) (Urbanistični terminološki slovar, UI, 1975, s 121) Krajina je odprt prostor, v katerem je zaznavna ohranjenost prvin naravne prvobitnosti.

6. Opredelitev krajine kot problema planiranja in varstva KRAJINA Deset konceptualnih možnosti Krajina kot narava (naravne prvine so v vsaki krajini) Krajina kot habitat - bivalno okolje (nanaša se na vzorce poselitve) Krajina kot artefakt (kulturni vidik kot posledica rabe) Krajina kot sistem (krajino sestavljajo sistemi in podsistemi) Krajina kot problem (stanje pogosto terja izboljšave) Krajina kot premoženje (glede na potencialno tržno vrednost) Krajina kot ideologija(razodeva, kako je vanjo prevedena filozofija določene družbe) Krajina kot zgodovina(nakopičeno delo človeka in narave) Krajina kot kraj (posebna lokaliteta v neskončno pisanem mozaiku zemlje) Krajina kot estetika (Meinig, The Beholding Eye, v: Interpretation of Ordinary Landscapes, s.12) Krajina je zato v veliki meri opredeljena z našim načinom gledanja na prostor/okolje

7. KRAJINSKO NAČRTOVANJE Krajine ne ustvarjamo na novo Krajina vedno že obstaja pred kakršnim koli našim posegom Krajino vedno samo preurejamo Zato je osnova vsakemu urejanju krajine analiza okolja/prostora oz. analiza zatečenih razmer. Izhodiščno stanje krajine je narava - naravna krajina Preurejanje pomeni prilagajanje naravi Prilagajanje pomeni hkrati dvoje: - ustvarjanje človeku prijaznega okolja - narava sama po sebi je sovražna - ohranjanje narave - narava je naš prvobiten habitat Od tod členjena analiza prostora - dvojna ali bolj členjena.

8. NAČRTOVANJE KRAJINE - NAČRTOVANJE DEJAVNOSTI V KRAJINI Dejavnosti, ki izrabljajo vire v krajinskem prostoru: Varstvo naravne in kulturne dediščine Kmetijstvo Gozdarstvo Vodno gospodarstvo Rudarstvo Turizem in rekreacija Energetika Infrastruktura Industrija Poselitev Temeljni

9. KRAJINSKO PLANIRANJE Sprememba izraza zemljiško urejanje (planiranje) v krajinsko urejanje (planiranje) nakazuje razširitev koncepta urejanja (planiranja) na način, da vključuje videz prav tako kot uporabo, uživanje prav tako kot rodnost in celoten kompleks organske tvarine potrebne naravnemu življenju prav tako kot človekove neposredne potrebe. (Crowe S., The Need for Landscape Planning. V: Towards new Ralationship of Man and Nature in Temperate Lands, IUCN, 1966, s.14)

10. POSTOPEK KRAJINSKEGA PLANIRANJA

11. ZGRADBA PREDMETA Poglavja - tehnike/metode dela: 1. Inventarizacija - preslikava stvarnega sveta v simbole 2. Raziskovanje zakonitosti - uporaba (ustvarjanje) strokovne vednosti 3. Vrednotenje - kako se stvarnost razlikuje od naših pričakovanj 4. Vrednotenje (posebnih) krajinskih virov - vidne kakovosti - naravne kakovosti Poglavja - izhodišča 1. Etična izhodišča varstva in poklicne dejavnosti 2. Evropska krajinska konvencija 3. Slovenske krajine - tipologija krajin - smernice za urejanje

12. Hvala za pozornost Konec uvodnega predavanja

13. Vrednotenje in varstvo krajine ŠTUDIJ KRAJINSKE ARHITEKTURE III. letnik SISTEMI IN MODELI

14. SISTEM je organizirana ali sestavljena celota, sestav ali kombinacija stvari in delov, ki tvorijo kompleksno ali združljivo celoto. Okolje sistema podsistem prvina sistem podsistem prvina podsistem Prosojna skrinja (Glass box) - Črna skrinja (Black box)

15. Klasifikacija sistemov 1. Raven - statična struktura - deli, ki sestavljajo celoto 2. Raven - preprost dinamičen sistem npr. urni mehanizem 3. Raven - samouravnalni ali kibernetski sistem 4. Raven - Odprti sistem - samo sebe vzdržujoča se struktura 5. Raven - Genetsko zdržbena raven - npr. rastlina 6. Živalski sistem - povečana mobilnost - samozavedanje 7. Človekova raven - ob samozavedanju še uporaba jezika in simbolov 8. Družbeni sistem - sistem človekove organiziranosti z upoštevanjem vsebine in pomenov sporočil, narave in razsežnosti vrednot 9. Raven - Transcendentalni sistemi - miselni konstrukti, umetnost, verovanja in ideologije

16. SISTEMSKO GLEDANJE - SISTEMSKO PREMIŠLJANJE Gledanje na celoto in na medsebojne odvisnosti med deli Nasprotje analitičnega gledanja, ki pomeni izolacijo posameznosti, opazovanje obnašanja izoliranih segmentov okolja Sistem je mogoče opisati kot relacijo - odnos med vhodom v nek proces in izhodom, s pomočjo toka skozi sistem - toka informacije, snovi, energije Vzrok, ki vstopi v sistem, vpliva na posamezne sestavine in se na nek način pretoči skozi sistem v posledico. Parametri sistema so: vhod (input)- vnos izhod (output) - iznos povratni sklop - nadzor (feedback control) omejitev

17. DELOVANJE SISTEMA PROCES INPUT OUTPUT SISTEM Tok informacije energije ali snovi INPUT OUTPUT podsistem 1 podsistem 2 podsistem 3

18. STANJA SISTEMA PREHODNO - SUKCESIJE USTALJENO - KLIMAKS - DINAMIČNO RAVNOTEŽJE Statično dinamično dinamično odprto zaprto dinamično ravnotežje neravnotežje ravnotežje ravnotežje USTALJENO PREHODNO KLIMAKS KLIMAKS ZAPRT SISTEM ODPRT SISTEM ODPRT SISTEM ZAPRT SISTEM

19. DETERMINISTIČNI SISTEMI vsakemu vzroku je mogoče opredeliti posledice PROBABILISTIČNISISTEMI vsakemu vzroku je mogoče določiti verjetnost določene posledice STOHASTIČNI SISTEMI posledic nekega vzroka ni mogoče predvideti - opredeliti

20. ANALIZA SISTEMA 1. Okolje sistema - okolje je množica sistemov, ki niso tisti, ki nas zanimajo 2. Sistem sam - opredeljen do določene ravni ločljivosti 3. Podsistem sistema - je del celote, ki jo obravnavamo na enak način, kot sistem sam 4. Prvine sistema ali komponente - najmanjši deli sistema zanima nas njihovo obnašanje, ne pa struktura Okolje sistema podsistem prvina sistem podsistem prvina podsistem Za sistem so opredelilni trije glagoli - biti - morfologija, struktura sistema - obnašati se - interne notranje spremembe in funkcije - postati - v primeru odprtih sistemov - ireverzibilne zunanje spremembe v času

21. VELIKOST SISTEMA Velikosti ne opredeljuje fizična velikost sistema, njegovih sestavin ali celote, temveč njegova kompleksnost - sestavljenost Zbirka različnih prvin Zbirka dveh Organizacija 7 prvin - n=7 nepovezanih množic raznolikost n (n-1) =21 2 Kompleksnost je resnična ovira za analizo sistemov V primeru: 7 prvin z po 2 zvezama in vsaka ima dve stanji, raznolikost naraste na preko 1.000 milijard stanj Organizacija različnih prvin z dvojnimi zvezami vsaka z vsako raznolikost (n(n-1)/2) *2= 42

22. TEHNIKE ANALIZE SISTEMOV 1. Drevo odločitev - semantično drevo Povezava 4. reda 3. reda I. reda 2. reda

23. Členitev posega - semantično drevo

24. Analiza sistema - diagram povezanosti sistema - energija E V Ž O T R E O T V R Ž E 1 1 1 1 O 1 1 1 1 1 T 1 1 1 1 1 V 1 1 1 1 1 R 1 1 1 Ž 1 1 1 E O T V R Ž E 2 O T V R 2 Ž 2 2

25. TEHNIKE ANALIZE SISTEMOV 2. Komponentna matrika A B C D A B C D A B C D A B C D NEPOSREDNE POVEZAVE POSREDNE POVEZAVE Kompleksnost sistema povečuje obseg negativne entropije negentropije

26. MATRIKA ŽELENE BLIŽINE E = zelo pomembno I = pomembno O = ni pomembno X = bližina ni želena

27. MODELI Model je poustvaritev nekega predmeta iz realnega sveta, dela prostora, organizacijske strukture, nečesa, česarkoli.

28. MODELI Model poenostavlja resnični svet, njegove posamezne sestavine, njegove različne položaje, oblike, razmere - karkoli.

29. MODELI Model je orodje za razpoznavanje in analizo sistema, za simuliranje delovanja sistema, tudi za načrtovanje sistema, za njegovo konceptualizacijo. Modeliranje je ključ k sistemskemu pristopu. Model kroženja vode v okolju

30. MODELI Model ne prikazuje celovito realnega objekta, ni objekt sam Fotografija kot model resničnosti Vidimo: spreminjanje reliefa izkopi nasipi prisotnost strojev - vozil prisotnost ljudi vnašanje snovi od drugod prečkanje doline prečkanje električnega voda sprememba rabe zemljišč itd. Ne vidimo: hrupa, smradu, prahu delovanja atmosferskih voda nočnega življenja (osvetljevanje gradišča) itd.

31. Tipologija modelov 1. Modeli merila 1.1 statični modeli - npr. model reliefa 1.2 Delujoči modeli - npr. hidravlični model 1.3 Dvodimenzionalni modeli - npr. karte, zemljevidi 2. Simulacijski modeli 2.1 Stohastični modeli - probabilistični 2.1.1 tisti, ki simulirajo procese, za katere verjamemo, da so slučajni 2.1.2 ki simulirajo procese, za katere verjamemo, da sledijo zakonu verjetnosti 2.2 Matematični, deterministični 2.2.1 za preverjanje fizičnih procesov 2.2.2. za pridobivanje pravil, s katerimi je potem mogoče preverjati človekovo obnašanje 3. Konceptualni ali teoretični modeli 3.1 Modeli, ki zagotavljajo (ali omogočajo) opredeljevanje paradigme (teoretični vzorec, način gledanja na resničnost) 3.2 Modeli, ki omogočajo oblikovati tipe razlage

32. Tipologija modelov 4. Načrtovalni modeli 4.1 prostor (abstrahiran) opredeljen kot celota (enorazsežnostna predstava prostora) 4.1.1 Za simulacijo spontanega (nenačrtovanmega) razvoja (simulacija prihodnosti) 4.1.1.1 Razvojne smeri (ekonomski, socialni sistemi) 4.1.1.2 Spremembe v ekosistemu 4.1.2 Za simulacijo posameznih (različnih) razvojnih interesov - vrednostni modeli 4.1.2.1 Razvojne smeri (ekonomski, socialni sistemi) 4.1.2.2 Naravni, fizični sistemi 4.1.3 Plansko implementacijski sistemi 4..2 Prostor kot spremeljnivka (dva oz. tri razsežnostne predstavitve prostora)

33. TIPOLOGIJA MODELOV MIKRO MAKRO STATIČEN DINAMIČEN OPISEN BIHEVIORISTIČEN DESKRIPTIVEN OBNAŠALEN PREDPISOVALEN NAPOVEDOVALEN DETERMINISTIČEN PROBABIISTIČEN STOHASTIČEN SIMULACIJSKI

34. TIPOLOGIJA MODELOV V KRAJINSKEM (IN SPLOH) PLANIRANJU - po C. Steinitzu

35. Hvala za pozornost Konec uvodnega dela